Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Zveza hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine so prejšnji teden Evropski komisiji posredovali odgovor na poziv predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyenč članicam EU, lokalnim skupnostim, zainteresirani stoki in javnosti o stanju volkov in z njimi povezanih problemih v posameznih članicah EU. Pridobljene podatke bo namreč komisija upoštevala pri spremembi strategij upravljanja velikih zveri v EU.

ODGOVOR SLOVENSKIH KMETOV BRUSLJU GLEDE ZAŠČITE ZVERI

Vsebino njihovega odgovora v nadaljevanju navajamo v celoti naslovili pa so ga z naslovom: »Temeljni vzroki za urgentno spremembo strategij upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji in Evropi«

1. Zgodovinsko stanje velikih zveri do vstopa Slovenije v EU
V prilogi IV evropske habitatne direktive so navedene velike zveri, Za katere morajo države članice vzpostaviti sistem strogega varstva na njihovem naravnem območju razširjenosti. Zgodovinsko izpričano je to območje JV Slovenije, kjer so bili rjavi medved, volk in ris kot najbolj zahodni del balkansko/dinarskih populacij zgodovinsko prisotne in po državnih predpisih uravnoteženo zaščitene vse do vstopa Slovenije v EU v letu 2004. D0 te upravljavske prelomnice zveri na slovensko podeželje niso imele znatnega vpliva.

2. Eksploziven porast številčnosti in razširjenosti zveri po vstopu Slovenije v EU
Študija 0 učinkovitosti varovanja pred velikimi zvermi (vir: Rok Černe s soavtorji, Zavod za gozdove (ZGS), pogodba št. 2330-20310010, april 2020) navaja, »da sta populaciji rjavega medveda in volka v Sloveniji v ugodnem varstvenem stanju in se številčno in prostorsko širita«. Študija še navaja, da je bila na teritoriju Slovenije v letu 1998 ocenjena številčnost rjavega medveda < 400 osebkov, v Ietu 2021 pa > 1200 osebkov. Ocena številčnosti volkov je bila v letu 2010 < 50 osebkov, v letu 2021 pa > 140 osebkov. V zadnjih letih se je volk razširil v predalpski in alpski prostor. študija navaja, da so to območja, »kjer je zaradi nizke gostote pašnih živali, razgibanosti terena, strmine, plitvih tal in oddaljenosti pašnikov zaščita pred zvermi še posebej otežena«, v veliki večini pa sploh ni mogoča. Praksa zadnjih 30 let kaže na popoln neuspeh politik sobivanja človeka in zveri (Life projekti). Za slovensko podeželje je značilna razpršena poselitev, zato je hibridizacija volka s psom neizbežna. Zgodovinska dejstva in praksa dokazujejo, da so zaščitni ukrepi učinkoviti le kratek čas, varovanje zahteva nesorazmerna ekonomska vlaganja, velike potrebe delovne sile in negativno vpliva na ostale prostoživeče živali in na prostočasne aktivnosti ljudi, ki iščejo sprostitev v naravi. To potrjuje tudi zadnji, sveži primer pokola 200m od večjega naselja Krnica, Gorje pri Bledu, 119.2023. (Vir: zapisnik ZGS štev.: 02/BC/1/2023), kjer se je pokol ovac zgodil v ogradi, ki je bila izvedena po priporočilih Life projektov in z interventnim kompletom ZGS visokih elektro mrež pod stalno napetostjo >6000V.

3. Struktura kmetijskih površin, možne oblike kmetovanja in vpliv zveri v Sloveniji
V Sloveniji je 86 % kmetijskih obdelovalnih površin na območjih s težjimi pogoji kmetovanja (OMD). Od tega predstavljajo 72 % gorska in hribovska, 10 % območja posebnega pomena in 4 % druga območja medtem ko se za produktivna kmetijska zemljišča v ravnini vedno najde kupec ali najemnik in zemlja ostane obdelana, pa prenehanje kmetovanja na teh področjih vedno pomeni zaraščanje in izgubo kmetijske zemlje, ki jo v Sloveniji če kako primanjkuje, saj imamo v Sloveniji samo 8 arov njiv/prebivalca in smo povsem mi repu evropskih držav. Nagib terena in nadmorska višina v večini primerov na teh območjih omogočata le različne oblike živinoreje, saj so se tej obliki kmetovanja dobro prilagodile tradicionalne oblike pašništva (visokogorske planine) in tehnologija pridelava krme (gorska mehanizacija). Tako usmeritev podpira tudi Alpska konvencija (Memorandum o kmetijstvu). Pokol domačih živali je za kmeta tako materialni, še posebej pa motivacijski in psihološki udarec, veliko jih obupa in preneha. Noben kmet/rejec ne redi in ne ho redil domačih živali za hrano volkovom ali za povračilo škod!
študija Kmetijsko gozdarske zbornice (virz KGZS, november 2019) je za obdobje 2010 do 2018 na območjih pojavljanja zveri (Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje Kozina, Kočevje, Komen, Idrsko, Cerkljansko, Posočje) ugotovila naslednje trende: število živinorejskih kmetij se je znižalo za 31%, število drobnice za 38%, samo na Kočevskem je padlo število ovac iz 4000 na 300 živali.
Po podatkih statističnega urada Slovenije (SURS) je bilo na presečni datum 1.1.2022 v Sloveniji 54 naselij brez prebivalcev, od teh jih je kar 40 na osrednjem območju pojavljanja velikih zveri!!!

4. Nasprotujoči učinki evropskih strateških usmeritev
Slovenski kmetje pozdravljamo zeleni EU dogovor in razumne trajnostne usmeritve kmetovanja kot so ekstenzivna živinoreja, ekološko kmetovanje, dobrobit živali, zdrava hrana…, saj agresivne smeri tehnološkega razvoja spreminjajo krave v biološke stroje, njive pa v kemične tovarne na prostem. Vendar! Vse te nove strategije so povezane s pašo domačih živali, kar pa je v diametralnem nasprotju Z EU strategijo zaščite velikih zveri, ki pašne živali porivajo nazaj v hleve. Prav je, da kmetijske politike EU varujejo trajno travinje, kot enega nosilnih stebrov biotske raznovrstnosti, popolnoma nerazumljivo pa je, da EU politike nerazumne zaščite zveri povzročajo nepopravljive posledice zaraščanja in trajne izgube biotsko bogatih gorskih pašnikov in drugih trajnih travnih površin.

5. Grobe kršitve demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic (15. člen Ustave RS)
Podeželje je v preteklih letih izrazilo izrazito odklonilni odnos do zveri. Peticijo za zmanjšanje zveri (vir: EU parlament Petition No 0426/2018 by Stanislav Bergant /Slovenian, on behalf of Organic Farmers Association and 50 other NGOs, on carnivores management in the EU) is na rednih letnih zborih članstva, podprlo več kot 50 nevladnih organizacij s področja kmetijstva. Ocena je, da preko članov družinskih kmetij za temi zahtevami stoji pol milijona ali četrtina Slovencev. Podobni sklepi so bili sprejeli na Svetu za živinorejo (posvetovalno telo ministra za kmetijstvo), v Državnem svetu, na javnih protestih in okroglih mizah. V znak protesta je bilo spontano ustanovljenih več civilnih iniciativ proti širitvi zveri. Podeželani ne moremo razumeti, da se v »civilizirani« Evropi, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, pod krinko naravo varstva izvaja tak genocid nad manjšino. Toliko bolj, ker več stoletna odsotnost zveri v Evropi ni povzročila negativnih posledic v naravi, nasprotno, jo je obogatila z obdelano, biotsko bogato kmetijsko kulturno krajino v korist in ponos vseh prebivalcev. Pričakujemo, da odločevalci razpoznajo, da zagovornike zveri ne skrbi narava, ampak pohlep po denarju, lahko tudi nevednost ali pa nesposobnost sprejemanja pravih odločitev.

6. Grobe kršitve (ali neusklajenosti) slovenske zakonodaje
Z namnožitvijo zveri so podeželju kratene ustavne pravice enakosti, med drugim svoboda gibanja (32. člen Ustave RS), pravica do varnosti (34. člen Ustave RS), pravica do gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka (71. člen Ustave RS). Tradicionalno kmetovanje, ki vključuje pašništvo, vsebuje bogato etnografsko, rokodelsko, naravovarstveno in druge oblike nesnovne kulturne dediščine, katere varovanje je obveznost države (73. člen Ustave RS). Lastniki domačih živali, kot edini prizadeti deležniki, nimamo pravice odločanja o svojem življenju in gospodarski pobudi (44. člen Ustave RS) in pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave RS). 67. člen Ustave RS zahteva, da mora uživanje lastnine zagotoviti gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo. Izguba gospodarske funkcije pašništva in kmetijske rabe zemljišč zaradi zveri, predstavlja grob poseg v zasebno lastnino! Po Zakonu o kmetijstvu (ZKme) je kršena pravica do opravljanja kmetijskih opravil (102. člen), priča smo neopravičenemu oviranju kmetovanja (103. člen). Slovenske avtohtone, tradicionalne pasme domačih živali so pod posebnim varstvom države (68. člen Zakona 0 živinoreji). Vse so se izoblikovale v kombinaciji s pašo. Onemogočanje paše vodi v njihovo izumrtje, oz. izgubo njenih tradicionalnih lastnosti, dragocenih genskih virov in biotske raznovrstnosti v živinoreji.

7. Neracionalno trošenje davkoplačevalskega denarja
Po zakonodaji je lastnik/upravljalec odgovoren za škodo, ki jo njegova lastnina povzroči na tuji lastnini, kar izhaja tudi iz 26. člena Ustave RS. Lastnik domačih živali je kot dober gospodar dolžan poskrbeti, da njegova lastnina ne dela škode na tuji lastnini. Upravljalec zveri je država, ki se tej odgovornosti ne more izogniti, sicer bi veljala ustavno sporna dvojna merila. Država mora prevzeti polno odgovornost, tako za preventivne stroške varovanja, kot za škodo, ki je posledica napadov zveri (Vir: EU, 7.6.2019, Notice to members). Ta deklarativna zaveza se v DČ in Sloveniji ne spoštuje in se lastnika domačih živali na prostem trgu obremeni z dodatnimi stroški, ter ga tako država postavlja v podrejeni položaj nelojalne konkurence napram lastnikom, ki teh bremen nimajo, kar prepoveduje 74. člen Ustave RS. Obligacijski zakonik zahteva, da se poleg materialne, povrne tudi nematerialna škoda. Zaradi pokola domačih živali so vedno ogroženi tudi ohranitveni in razvojni cilji kmetije, porušeni so rejski cilji, člani kmetije pa izpostavljeni duševnim bolečinam.
Preko inštituta »Informacija javnega značaja« (vir: Ministrstvo za okolje in prostor, številka 090-51/2020 od 12.3.2020; Javna sredstva za upravljanje z velikimi zvermi za obdobje 2010-2019) je bilo za ta namen porabljenih 9.839.018,55 EUR davkoplačevalskega denarja. Glavni prejemnik teh sredstev je bil Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v višini 8.732.050,73 EUR in v manjši meri Univerza v Ljubljani v višini 1.042.228,55 EUR. Za odškodnine rejcem je bilo v tem obdobju izplačanih manj kot procent teh javnih sredstev.
Obstoječi »upravljavski« sistem za velike zveri je do lastnikov in vseh državljanov nepravičen in ustavno sporen, do narave in biotske raznovrstnosti pa skrajno škodljiv, saj povzroča nepopravljive negativne posledice. To evforijo, pod krinko naravo varstva in zlorabe karizmatične narave zveri samih, poganjajo predvsem ozki interesi »služenje denarja na tuj računa«, brez vsake odgovornosti. V Sloveniji in Evropi, kjer živi še znaten delež ljudi pod pragom revščine, kjer so ljudje zaradi klimatskih katastrof ostali brez vsega, je trošenje javnega denarja za povzročanje dodatnih bolečin ljudem zaradi zveri in egoističnih interesov v ozadju, tudi etično skrajno zavržno dejanje, vredno vsega obsojanja!

8. Bernska konvencija in habitatna direktiva
Stanje zveri v ožjem delu zahodne Evrope je bilo v času sprejetja habitatne direktive v letu 1992 bistveno drugačno. Populacije zveri so v preteklih desetletjih v Evropi narasle za mnogokratnike tedanje številčnosti. Status zaščite medveda in volka je potrebno bistveno spremeniti, najmanj prenesti iz priloge IV habitatne direktive v prilogo V, da bo njihovo upravljanje mogoče urediti po lovski zakonodaji.
Po pooblastilu: mag. Stanislav Bergant, član interesne delovne skupine, Sindikat kmetov Slovenije

UPRAVNO SODIŠČE JE ZAVRNILO TOŽBO GLEDE ODSTRELA RJAVEGA MEDVEDA
Na Ministrstvu za naravne vire in prostor so 26. septembra 2023 prejeli sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z dovoljenjem ministrstva za odstrel 230 rjavih medvedov. Sodišče je tožbo Alpe Adria Green zavrnilo, kar pomeni, da se odstrel v skladu z dovoljenjem, ki je bilo izdano 13. aprila 2023, lahko nadaljuje. Sodba je pravnomočna, zato z njeno izdajo preneha veljati začasna odredba za zadržanje odstrela oziroma je s tem potrjeno dovoljenje ministrstva, ki velja do 31. decembra 2023. Ministrstvo za naravne vire in prostor je o pravnomočnosti sodbe danes obvestilo vse izvajalce odstrela. Do 25. maja 2023, ko je bil ministrstvu vročen sklep sodišča o začasni odredbi, je bilo iz narave odvzetih z odstrelom 182 rjavih medvedov.