Pred 30 leti so slovenski kmetje zaradi perečih problemov v kmetijstvu za 2 do 4 dni blokirali večino največjih mejnih prehodov Slovenije s sosednjimi državami. Cenovna problematika v številnih panogah je bila pereča, prihodnost pa mnogo manj črna kot danes. Pa so kmečki voditelji, izkušeni in mladi, prevzeli odgovornost in tisoče kmetov s traktorji poslali na meje. Tvegali so visoke denarne kazni, tvegali možnost, da takratna vlada uporabi zoper njih policijo in celo vojsko, … Tvegali so, ker je šlo za ‘stvar’.

In za ‘stvar’ gre tudi danes. Tudi prejšnji torek kmetom vsled neustreznega odziva oblasti na njihove zahteve ni preostalo drugega kot nov protest. Da gre zgolj za konflikt med varovanjem okolja in izkoriščanjem narave in tudi za intenzivno kmetijstvo, se je na zahteve kmetov pred tem odzval predsednik Vlade RS, ki je očitno odločen, da bo s svojim mesijanskim načinom vodenja, po svoji podobi in prepričanju preoblikoval slovensko kmetijstvo. »Kmetje imajo pravico protestirati in izraziti svoje nestrinjanje s problemi, ki jih skrbijo in ki jih obremenjujejo pri njihovem delu«, to je menda vse kar ima pristojna kmetijska ministrica povedati. Kdo pri nas sploh vodi kmetijsko politiko, kdo od pristojnih sploh še razmišlja o pridelavi hrane. Ministrstvo za naravne vire in prostor se je prejšnji torek tik pred protestom odzvalo glede reševanja vključevanja v plačila Natura 2000 v letu 2023, reševanja določil režima in o režimu na področju OOTT. O tem bi moralo razmišljati ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za naravne vire in prostor naj se s travniki in njivami ukvarja takrat, ko jih bo, kot naš osnovni naravni vir preživetja, hotel kdo pozidati. Mimogrede pa naj se pristojna oblast poduči kaj intenzivno kmetijstvo sploh je. In preden bodo na jezik vzeli trajnost naj se o njenem pomenu in izvedbi podučijo pri kmetih. Samo ti so skozi stoletja znali ohraniti naravo in biodiverziteto v njej. Tako zveličavna naravovarstvena stroka, ob milijonskih ‘evropskih projektih’, je neuspešna. Svojo neuspešnost bi naprtila kmetu, mu diktirala kaj sme in kaj ne, mu jemala še več obdelovalne zemlje in ga ob tem še določila za glavnega krivca podnebnih sprememb. Znanstveno sfero, ki bi morda našla dejanske vzroke zanje, je namreč prehitela ekonomija, ki je v spremembah podnebja našla nove dobičke. A ti dobički gredo v nekaj zasebnih žepov, prvenstveno lastnikov globalnih živilskopredelovalnih korporacij, ki jim je kmet kot pridelovalec hrane na poti. In očitno ni v Sloveniji nič drugače.

Stroške okoljevarstvenih zablod, stroške reševanja le teh, vse večje stroške rasti birokracije,… pa bi reševala progresivna obdavčitev premoženja. V EU jo ima trenutno le Španija. Kakšne odstotke imajo v glavi glavni ide­ologi progresivne obdavčitve v Sloveniji vedo le oni. To pa je več kot zadosten razlog ne le za skrb, ampak za popolno angažiranje. Obljuba, da 2 leti ne bo teh davkov, ne pomeni nič. Kdo od mladih kmetov si bo ob taki« stimulaciji« upal prevzemati kmetijo, vzeti kredit in kmetijo posodobiti. Že zgolj nove davčne obremenitve bi pognale v propad na tisoče kmetij. Da o zvereh in divjadi, o prepovedi normalnega kmetovanja, o živalski policiji, o birokraciji, o policijskih preverjanjih, kdo gre na protest….sploh ne govorimo. Obljube na srečanju kmetov s predsednikom vlade Robertom Golobom in pristojnima ministroma so bile pojedene že v naslednjih dneh. Namesto rešitev so kmetje pod nos dobili le ovire.

Zdaj ali nikoli.

Prvi protestni korak je bil dober, drugi (prejšnji torek) še boljši, za kar gredo zasluge Sindikatu kmetov in enotnost glavnih kmečkih organizacij. A bati se je, da je bilo to le ogrevanje, da bo moral Sindikat dati v še višjo prestavo. Saj gre za kmete, kmetijstvo, preskrbo z domačo hrano, navsezadnje gre tudi za slovenstvo, sicer se bo prihodnosti naroda slabo pisalo. Žal je tako, da politične stranke kmeta podpirajo predvsem, ko so v opoziciji, ko so na oblasti dajo reševanje njegovih problemov na stranski tir. Kmetje so očitno spregledali, vsaj na Nizozemskem je tako, da vedno bolj in bolj rabijo svojo politično stranko v parlamentu, ki bo njihov » lobi«, sicer bodo s traktorji morali biti več na cesti kot na njivah. In še enkrat: za vas, kmete gre. Vaša letošnja setev bo uspešna, če boste s traktorji in avtobusi tam, kjer se odloča, četudi bo kaj nezorano ali nepokošeno. In četudi bo vaš letošnji pridelek en velik minus, bo to velika investicija v vašo prihodnost. Nizozemski kmetje so se na cestah borili mesece, pred 30 leti v Sloveniji
4 dni. Zdaj morate pokazati moč, dokler imate še kaj braniti. ZDAJ ALI NIKOLI!

Več o torkovem protestu kmetov pa v prihodnji tiskani izdaji Kmečkega glasa.

Besedilo: Franc Fortuna,

Fotografija: Klara Lovenjak