Iz pisarne evropskega poslanca Francija Bogoviča, ki se je aktivno vključil v opozarjanje in obravnavo problematike preštevičnih populacij volkov ter škod po njih, so nas prejšnji teden 4. septembra obvestili, da je na ta isti dan Evropska Komisija pozvala članice EU, lokalne skupnosti in zainteresirano javnost, da Komisiji obširneje predstavijo problematiko v zvezi s populacijami volkov. Komisija je namreč ob zbiranju podatkov strokovnih skupin in ključnih deležnikov v tej problematiki, sicer že aprila pozvala države članice, da ji sporočijo številčnost populacij. Vendar doslej zbrani podatki ne zagotavljajo realne slike stanja.
Komisija je zato pozivala lokalne organe, da v celoti izkoristijo obstoječe izjeme pri upravljanju z volkom in hkrati začnejo zbirati podatke za preverjanje statusa zaščite. Vrnitev volka v regije Evrope, kjer že dolgo ni bilo populacij, vse bolj vodi v konflikte z živinorejci in lovci na terenu. To še zlasti velja, kadar se ukrepi za preprečevanje napadov na živino ne uporabljajo celovito, ali pa jih zaradi geografskih značilnosti ni moč uporabljati.
Predsednica Ursula von der Leyen je ob tem dejala: “Koncentracija volčjih tropov v nekaterih evropskih regijah je postala resnična grožnja za živino in potencialno za ljudi. Pozivam lokalne in nacionalne organe, da ukrepajo, kjer koli je to potrebno. Takšna pooblastila določajo sedanja pravila EU.”
Komisija je v ponedeljek 4. septembra pričela z novo fazo pri obravnavanju izzivov, ki jih prinaša vračanje volkov. V ta namen je Komisija pozvala lokalne skupnosti, občine, akademske kroge in vse, ki jih tema zanima, da do 22. septembra 2023 sporočijo najnovejše podatke o rastočih populacijah volkov in posledicah. Kontaktirate lahko naslednji e-poštni naslov: EC-WOLF-DATA-COLLECTION@ec.europa.eu. Na podlagi zbranih podatkov se bo Komisija odločila o predlogu, da se po potrebi spremeni status zaščite volkov v EU in posodobi pravni okvir. To lahko privede do dodatne prožnosti pri ravnanju z rastočimi populacijami te vrste.
To bi dopolnilo obstoječe pristojnosti lokalnih in nacionalnih organov za sprejemanje potrebnih ukrepov. Poleg tega so bila takim ukrepom v skladu z veljavno zakonodajo EU že dodeljena znatna sredstva EU, kot je navedeno v skupnem pismu komisarja Sinkevičiusa in komisarja Wojciechowskega vsem ministrom EU za kmetijstvo in okolje novembra 2021. Nekateri ukrepi so se izkazali za učinkovite pri preprečevanju ali znatnem zmanjšanju tveganja napada. To se je izkazalo zlasti tam, kje so se ukrepi izvajali pravilno in natančno oziroma jih je bilo mogoče izvajati.
Pregled znanstvenih podatkov o volkovih v EU, ki ga opravi Komisija, je sestavni del poglobljene analize, ki jo je Komisija izvedla v odziv na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2022. Komisija je aprila 2023 že začela zbirati podatke strokovnih skupin in ključnih deležnikov ter podatke, ki so jih nacionalni organi sporočili v skladu z veljavno zakonodajo EU in mednarodno zakonodajo. Kljub temu ti podatki še vedno ne zagotavljajo popolne slike stanja, ki bi Komisiji zadostovala za nadaljnje ukrepanje. Zato Komisija s 4. septembrom podaljšuje posvetovanje.

Odstopanje od strogega varstva volkov je možno že sedaj
Komisija namreč priznava, da lahko vrnitev volka v regije EU, kjer je že dolgo odsoten, privede do konfliktov z lokalnimi kmetijskimi in lovskimi skupnostmi, zlasti tam, kjer se ukrepi za preprečevanje napadov na živino ne izvajajo v celoti, ali pa jih ni moč izvajati. Kot avtohtona vrsta je volk sestavni del evropske naravne dediščine in ima pomembno vlogo v evropskih ekosistemih. V skladu z direktivo o habitatih je večina populacij volkov v Evropi deležna strogega varstva, z določenimi izjemami. S tem sistemom se izvajajo zahteve Bernske mednarodne konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih habitatov, katere pogodbenice so EU in države članice. Platforme EU in regionalne platforme za soobstoj omogočajo zainteresiranim stranem, da spodbujajo načine, da se konflikti med človeškimi interesi in velikimi mesojedci zmanjšajo na tak način, da si izmenjujejo znanje in rezultate ter konstruktivno in spoštljivo sodelujejo.

Sporočilo Evropske Komisije pa je zaključeno s stavkom: »Poleg tega lahko države članice v skladu z direktivo o habitatih pod določenimi pogoji odstopajo od prepovedi strogega sistema varstva, tudi zaradi zaščite socialno-ekonomskih interesov.«. To je s stavkom, ki ga naši zagovorniki zverjadi in naše nekdanje Ministrstvo za okolje in prostor ter današnje Ministrstvo za naravne vire doslej niso hoteli ali pa znali prebrati, oziroma izluščiti iz evropske zakonodaje s tega področja oziroma iz Bernske konvencije. Kljub temu, da so prizadeti po zverjadi na to dejstvo opozarjali.