Ker je Slovenija dežela projektov in prekomernega trošenja davkoplačevalskega denarja in ker se posamezniki v določenih strokovnih krogih težko poenotijo, če pa že potem jih politika ne upošteva, in ker nam je zato upravljanje z velikimi zvermi ušlo iz rok, smo na temo upravljanja z rjavim medvedom postavili nekaj vprašanj Umetni inteligenci (UI).

Za medvedu ‘dostojno življenje’ je potrebno zmanjšanje populacije

Koliko prostora potrebuje medved za normalno življenje?

To je odvisno predvsem od vrste, starosti, spola, dostopnosti hrane in kakovosti življenjskega okolja. Rjavi medved (Ursus arctos) v povprečju potrebuje teritorij: Samec: 100 do 1.500 km²; Samica: 50 do 300 km². V Sloveniji rjavi medvedi potrebujejo okoli 100 do 300 km², odvisno od gostote populacije in razpoložljivosti hrane. V bolj gozdnatih in bogatih habitatih (kot so Dinarski gozdovi) je teritorij lahko manjši, ker je hrane več in bolj razporejena.

Koliko medvedov bi lahko živelo v Sloveniji, da bi ti živeli ‘medveda dostojno’ življenje?

Odlično vprašanje – in zelo pomembno v kontekstu trajnostnega sobivanja med naravo in človekom. Odgovor je kompleksen in odvisen od več dejavnikov, vendar si poglejmo osnovne elemente:

   1. Velikost primernega življenjskega okolja v Sloveniji – Rjavi medvedi živijo predvsem v Dinarsko-Kraškem gozdnatem pasu, ki obsega jugozahodni, južni in jugovzhodni del države. Ocenjuje se, da je okoli 5.000–7.000 km² slovenskega ozemlja primerno za dolgoročno bivanje medvedov. To vključuje Kočevsko, Notranjsko, Snežniško pogorje, Trnovski gozd in del Gorenjske.

   2. Kolikšen teritorij rabi en medved? – Kot že rečeno samica: 50–300 km², samec: 100–1.500 km². Povprečna “nosilna kapaciteta” v ugodnem habitatu: okoli 1 medved na 10–30 km² (v najboljših pogojih). To pomeni, da bi na 5.000 km² lahko živelo: v idealnih pogojih (dobra hrana, malo ljudi, veliko miru) do 500 medvedov, v bolj realnih razmerah (človeške dejavnosti, omejitve, fragmentiranost) pa 300–400 medvedov.

  3. Koliko jih trenutno živi v Sloveniji? – Po podatkih iz 2023–2024 naj bi bilo v Sloveniji okoli 1100–1200 rjavih medvedov, kar je veliko nad “nosilno kapaciteto” za kakovostno življenje brez prekomerne konkurence. Zato se pojavlja: več konfliktov z ljudmi, pogostejši izleti medvedov v vasi, višja smrtnost mladičev, več odlovov in odstrelov.

Ocenjeni trajnostni maksimum

V naravnih in ekološko vzdržnih pogojih bi lahko v Sloveniji dolgoročno živelo med 400 in 500 rjavih medvedov, če bi hoteli, da imajo vsi dovolj prostora, hrane in miru, brez pretiranih konfliktov z ljudmi. Torej, da vsak živi “medvedu dostojno” življenje. Trenutna številčnost (1000+) pomeni, da že prihaja do prena,trpanosti in konfliktov, kar zmanjšuje kakovost življenja tako medvedov kot ljudi. Poglejmo podrobno izračun, koliko medvedov bi lahko živelo v Sloveniji, da bi imeli dostojno življenje, ob upoštevanju trenutnih podatkov o habitatu, gostoti populacije in nosilni kapaciteti.

1. Velikost primernega habitata – Slovenija ima približno 20.000 km² gozdov, vendar ne vseh je primernih za medvede. Po ocenah je okoli 5.000 km² slovenskega ozemlja primerno za dolgoročno bivanje medvedov, predvsem v južnem in jugozahodnem delu države, kjer so gozdovi gostejši in bolj neokrnjeni.

2. Nosilna kapaciteta habitata – Medvedi potrebujejo veliko osebnega prostora. V Sloveniji je gostota medvedov v nekaterih območjih lahko zelo visoka, celo do 40 medvedov na 100 km², kar je ena najvišjih gostot za to vrsto na svetu . Vendar pa takšne gostote lahko vodijo do konfliktov z ljudmi in zmanjšanja kakovosti življenja medvedov ( researchgate.net ). Za zagotavljanje dostojnega življenja medvedov je priporočljivo, da gostota ne presega 10–15 medvedov na 100 km². To omogoča dovolj prostora za iskanje hrane, gibanje in zmanjšanje stresa zaradi stika z ljudmi.

3. Izračun števila medvedov – Če upoštevamo 5.000 km² primernega habitata in gostoto 10–15 medvedov na 100 km², lahko izračunamo naslednje: 10 medvedov/100 km² × 5.000 km² = 500 medvedov; 15 medvedov/100 km² × 5.000 km² = 750 medvedov. Torej bi Slovenija lahko dolgoročno podpirala med 500 in 750 medvedov, če bi želeli zagotoviti dostojno življenje za vse.

4. Trenutna situacija – Po podatkih iz leta 2023 naj bi bilo v Sloveniji okoli 1.100–1.200 medvedov, kar presega zgoraj omenjeni razpon. To pomeni, da je gostota medvedov v nekaterih območjih precej višja od priporočene, kar lahko vodi do: Povečanja konfliktov z ljudmi; Večje smrtnosti mladih medvedov; Večje potrebe po odlovih in odstrelih ( academia.edu+5academia.edu+5agris.fao.org+5).

V nekaterih delih Slovenije so gostote medvedov lahko tudi do 40 medvedov na 100 km², kar je zelo visoko in lahko povzroči težave v sobivanju z ljudmi ( researchgate.net ).

Če želimo zagotoviti dostojno življenje medvedom v Sloveniji, bi bilo smiselno zmanjšati število medvedov na približno 500–750 in zagotoviti, da gostota ne presega 10–15 medvedov na 100 km². To zmanjšanje in zagotavljanje, da gostota ne presega 10–15 medvedov na 100 km², bi imelo pomembne vplive na posamezne regije v Sloveniji in odprlo možnosti za izboljšano sobivanje med ljudmi in medvedi ter na zmanjšanje konfliktov in ohranjanje zdrave medvedje populacije.

Analiza učinkov po regijah in predlogi za izboljšanje sobivanja

1. Vpliv na specifične regije

Kočevska in Notranjska (največja gostota medvedov) – Gostota medvedov je tu najvišja v Sloveniji, pogosto presega 20 na 100 km². Potencialni vplivi zmanjšanja števila so: manjša verjetnost srečanj z ljudmi v bližini naselij, povečana varnost za kmetovalce in rejce (manj napadov na drobnico) in zmanjšanje škod na premoženju (npr. čebelnjaki, sadovnjaki).

Gorenjska, Dolenjska, Štajerska – Tu je manjša, a rastoča prisotnost medvedov, zaradi širjenja populacije. Potencialni vplivi zmanjšanja števila: Preprečitev širjenja populacije na območja, kjer medved ni del tradicionalnega ekosistema; Manjša potreba po dragih varnostnih ukrepih (ograje, pastirski psi); Ohranjanje turistične dejavnosti brez konflikta z medvedi (pohodništvo, kolesarjenje).

Izziv: Občutki lokalnega prebivalstva so pogosto razdeljeni – nekateri vidijo medveda kot grožnjo, drugi kot simbol naravne dediščine.

2. Kako izboljšati sobivanje ljudi in medvedov?

    A. Proaktivno upravljanje z medvedjo populacijo – Nadzorovan odlov in selektivna odstranitev problematičnih osebkov. Namensko krmljenje v oddaljenih gozdnih predelih, da se medvede odvrne od naselij (a previdno – lahko privede do večje odvisnosti od hrane).

    B. Izobraževanje in ozaveščanje lokalnega prebivalstva – Kampanje o tem, kako se vesti ob srečanju z medvedom. Promocija dobrih praks (npr. varovanje smeti, uporaba električnih ograj). Spodbujanje razumevanja vloge medvedov v ekosistemu.

    C. Pomoč kmetom in lokalnim skupnostim – Subvencije za zaščitno opremo (električne ograje, pastirski psi). Hitro in pravično izplačilo odškodnin za škodo, povzročeno s strani medvedov. Lokalni nadzorniki ali “medvedji čuvaji”, ki svetujejo in pomagajo ob težavah.

    D. Razvoj trajnostnega medvedjega turizma – Opazovanje medvedov v naravi z vodniki – vir dohodka za lokalne skupnosti. Izobraževalni centri (npr. v Loškem Potoku ali Kočevju), kjer obiskovalci spoznajo življenje medvedov brez neposrednega stika.

Zaključek – Ciljno zmanjšanje populacije medvedov bi lahko pozitivno vplivalo na zmanjšanje konfliktov in povečanje varnosti, vendar mora biti del širše strategije trajnostnega upravljanja. Ključno je uravnotežiti potrebe lokalnega prebivalstva, zaščito narave in vlogo medvedov v slovenskem ekosistemu.

Konkretni predlogi ukrepov

Ukrepi za občine (Kočevje (jedro populacije medvedov), Loški Potok, Postojna / Pivka, Cerknica in Črnomelj (Bela krajina)) kjer je sobivanje z medvedi posebej pomembno, so prilagojeni lokalnim značilnostim, gostoti medvedov ter socialno-gospodarskim razmeram.

Cilj: Zmanjšanje konfliktov z ljudmi; Preprečevanje škod na kmetijskih površinah; Ravnotežje med varstvom medveda in kmetijskimi dejavnostmi; Preprečevanje širjenja populacije proti kmetijskim območjem; Ohranjanje kulturne krajine; Ohranjanje naselitvene možnosti medvedov v gozdnih območjih; Uravnavanje populacije zaradi bližine pomembnih turističnih točk (Postojnska jama); Ohranjanje biotske raznovrstnosti; Razvoj trajnostnega turizma.

Ukrepi: Redno odstranjevanje problematičnih osebkov v sodelovanju z ZGS (Zavodom za gozdove Slovenije); Namestitev skupnih zbiralnic za smeti z medvedovarno zaščito v vaseh; Pilotni projekt “medvedjih čuvajev” – usposobljeni lokalni prebivalci za odziv ob pojavu medvedov v bližini naselij; Uvedba mobilne aplikacije za prijavo srečanj z medvedi; Subvencioniranje električnih ograj za kmetije in čebelnjake; Financiranje pastirskih psov s strani občine (50–70 % stroškov); Izobraževalne delavnice za kmete o preventivnih ukrepih; Vzpostavitev monitoringa gibanja medvedov z GPS-ovratnicami (v sodelovanju z Biotehniško fakulteto); Povezovanje z italijanskimi/avstrijskimi občinami z izmenjavo dobrih praks. Omejitev dostopnosti krmišč blizu naselij – le v gozdnem jedru, da se medvede odvrača od ljudi; Vzpostavitev lokalnega kriznega odzivnega centra za hitra posredovanja ob srečanjih; Pametne fotopasti ob robu vasi (brez prepoznavanja oseb, le s štetjem prehodov); Podpora lokalnim društvom pri ozaveščanju in usposabljanju; Analiza gostote medvedov in ukrepov po mikrolokacijah – omogoča ciljno upravljanje; Mehke meje za širjenje populacije – dovoljena prisotnost samo v določenih pasovih znotraj Natura 2000 območij; Višje nadomestilo za škodo zaradi geografske občutljivosti regije; Kampanje s civilno družbo in lovskimi družinami za usklajeno delovanje; Vključitev občine v nacionalno testno strategijo sobivanja, da se ovrednotijo ukrepi tudi v prehodnih območjih; Povečanje podpore za ekoturizem (npr. usposabljanje lokalnih vodnikov za opazovanje medvedov); Vključevanje šol v projekt “Mladi varuhi narave” – oblikovanje lokalnega odnosa do narave; Občina kot sofinancer varnostne infrastrukture v turistično izpostavljenih predelih. Regijski center za sobivanje z velikimi zvermi ki se lahko vzpostavi v Kočevju ali Loškem Potoku, ki bi deloval kot: izobraževalni center za šole in turiste; Raziskovalna točka za monitoring zveri; Svetovalno središče za občine in kmete.

Zmanjšanje populacije

UI smo še povprašali: Kaj storiti z viškom medvedov v Sloveniji?

Dejstvo, da imamo v Sloveniji trenutno okoli 1000–1200 rjavih medvedov, kar je dvakrat več od naravne nosilnosti prostora (400–500), predstavlja resen upravljavski, ekološki in družbeni izziv. Glavna dilema je – Kako zmanjšati ali stabilizirati populacijo medvedov (dolgoročno ciljno številko 500–700) ne da bi ogrozili njihovo dolgoročno preživetje, povzročili družbeni odpor ali kršili mednarodne naravovarstvene standarde?

Možni ukrepi za obvladovanje »viška« medvedov

1. Selektivni odstrel ali odvzem – Legalno utemeljen in znanstveno podprt odstrel, ki temelji na jasnih kriterijih (gostota, konflikti, starost, spol). Odvzem problematičnih osebkov (npr. navajenih na smeti, agresivnih). Pogoj: družbeni konsenz, preglednost postopkov, nadzor in monitoring.

2. Preselitev v druge države / regije – V sodelovanju z državami, kjer imajo primerno okolje, a nižjo gostoto (npr. Romunija, Hrvaška, Avstrija, Slovaška). Težava: politična pripravljenost, logistika, ekološke posledice za prejemne regije.

3. Naravni upad populacije (pasivno upravljanje) – Prilagoditev hrane, zmanjšanje krmljenja, omejitve dostopa do virov, zmanjšanje človekove podpore. Brez dodatne podpore bi višek osebkov morda naravno zmanjšal svojo številčnost (konkurenca, selitve, bolezni). Rizično: lahko povzroči več konfliktov in večje trpljenje živali.

4. Krepitev sobivanja in regionalno uravnavanje gostote – Zmanjševanje gostote v kritičnih regijah (Kočevsko, Notranjska), medtem ko druge regije postopno sprejemajo manjše število medvedov. Uvedba “medvedjih con” z različno toleranco in ukrepi (npr. varne poti, zaščitena območja, brez-medvedna naselja).

5. Vključevanje javnosti in transparentnost – Javno razpravljanje o ciljih upravljanja z medvedi. Lokalni posveti in sodelovanje z občinami in prebivalci. Aplikacije za spremljanje prisotnosti medvedov in prijave škode.

Za zaključek pa je UI na njen predlog in našo željo pripravila še strategijo za postopno uravnavanje številčnosti populacije in pravno mnenje o možnosti odvzema ali selitve medvedov. V nadaljevanju navajamo povzetek strategije.

Strategija za postopno uravnavanje številčnosti populacije rjavega medveda v Sloveniji – Izhodišča: Trenutno število rjavih medvedov v Sloveniji: 1000–1200 osebkov; Nosilnost okolja za trajnostno in sobivajoče življenje: 400–500 osebkov; Naraščajoči konflikti z ljudmi, škoda na premoženju, zmanjšana podpora javnosti. Cilj strategije: Zmanjšanje populacije rjavega medveda na stabilno in naravovarstveno vzdržno raven (približno 500 osebkov) v obdobju 10 let, ob hkratnem zagotavljanju varstva vrste in podpore lokalnih skupnosti. Ključni ukrepi: Letni znanstveno utemeljen selektivni odstrel (Ciljna števila se določijo na osnovi DNK-monitoringa. Prednostno se odstranjuje problematične osebke in presežke v prenasičenih regijah); Preselitev medvedov v druge regije ali države (V sodelovanju z mednarodnimi partnerji. Stroške krije EU iz programa LIFE ali Interreg); Vzpostavitev medvedjih con (Regije z visoko, srednjo in nizko toleranco. Različna intenzivnost upravljanja in ukrepov) ; Zmanjševanje umetnega krmljenja in dostopa do antropogenih virov hrane (Zmanjšanje podpore populaciji z umetnimi viri); Javna razprava, vključevanje lokalnih skupnosti, digitalna transparentnost (Participativni pristop k upravljanju. Platforma za sledenje, prijavo opazovanj, informiranje); Podpora lastnikom zemljišč in rejcem (Subvencije za zaščitne ukrepe (ograje, psi, smetnjaki)).

Zaključek – Postopno in strokovno upravljanje številčne populacije rjavega medveda v Sloveniji je ključno za dolgoročno sobivanje, ohranitev vrste in zmanjševanje konfliktov. Strategija mora temeljiti na znanstvenih podatkih, pravnih okvirih EU in RS ter na sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.