Škode po divjih prašičih Osnutek letnega lovsko upravljavskega načrta za 2. Gorenjsko lovsko upravlavsko območje za leto 2016, ki so ga pripravili na Zavodu za gozdove Slovenije OE Kranj pravi:»V preteklem  letu  so  ovrednotene  odškodnine  za  povzročeno  škodo  od  rastlinojedih  parkljarjev,  divjega  prašiča  ter male divjadi znašale 13.429 evra. V primerjavi z letom poprej se je obseg ovrednotenih odškodnin zmanjšal za petino. Razen škod po divjem prašiču so bile vse ostale škode praktično zanemarljive. Dejanske prijavljene škode  so  bile  še  nekaj  višje,  vendar  posamezni  oškodovanci  niso  zahtevali  denarnega  oz.  materialnega nadomestila. V  letu  2015  je  bila  večina  vseh  odškodnin  ovrednotena  v  loviščih  jugozahodnega  dela  LUO  (Polhograjski dolomiti),  kjer  je  tudi  številčnost  divjega  prašiča  največja  (Medvode,  Škofja  Loka,  Dobrova,  Polhov  Gradec, Toško Čelo  in  Šentjošt).  Presoja uspešnosti gospodarjenja: Ocenjujemo,  da  je  bilo  gospodarjenje  z  divjim  prašičem  uspešno.  Z  načrtovanim  odvzemom  ter  dobro realizacijo  smo  številčnost  in  s  tem  tudi  negativni  vpliv  divjega  prašiča  na  kmetijske  kulture  dokaj  dobro obvladovali.«

Odvzem divjih prašičev je v letu 2014 znašal 285 živali, v letu 2015 pa je upadel na 174 živali, čeprav je načrt odvzema za leto 2015 znašal 260 živali. Torej, vsaj v luči oškodovanih kmetov, gospodarjenje z divjim prašičem le ni bilo uspešno. Še manj uspešno bi bilo če bi vsi kmetje, ki jim je bila povzročena škoda po divjih prašičih to tudi prijavili in zahtevali izplačilo realne in ne dogovorjene odškodnine. Kaj hitro bi namreč ugotovili, da bi izplačani znesek odškodnin v letu 2015 za povzročene škode na celotnem LUO zadostoval komaj za poplačilo dejanske škode (strošek sanacije površin, nadomestilo izpada krme, zmanjšanje pridelave mesa in mleka, …) dvem povprečnim hribovskim kmetijam na območju polhograjskih dolomitov.

Med hudo oškodovanimi kmeti je tudi Jože Omejec iz Studenčic s Hribarjeve kmetije, ki leži na dobrih 600 metrih nadmorske višine in kjer imajo vodoravne površine le v stanovanjskih in gospodarskih prostorih.

Več o problematiki škod po divjadi pa v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa