Srečanje vodilnih v hrvaškem in slovenskem gozdarstvu in lesarstvu

Več kot 100 zainteresiranih deležnikov se je udeležilo srečanja slovenskega in hrvaškega gozdarsko-lesnega sektorja v Straži, znani kot sedež nekdanjega Novolesa, danes pa priznanega lesnopredelovalnega podjetja Solis Timber, ki je ob tej priložnosti organiziralo ogled svoje žage in obrata, ki na leto predela več kot 60.000 kubičnih metrov okroglega lesa iglavcev. Srečanje je gostil tudi Dušan Krštinc, župan Občine Straža, ki je po razvitosti na 4. mestu v Sloveniji. Krštinc je večkrat poudaril ključni pomen lokalne predelave lesa in podjetij za delovanje in donosnost občine. Pobudnika srečanja sta bili panožni združenji Zavod Sloles in Hrvaški lesni grozd (Hrvatski drvni klaster). Glede na zelo kompleksne okoliščine na evropskem in regionalnem trgu ter možne vplive geostrateških okoliščin na prihodnje poslovanje podjetij v sektorju gozdarstva in lesne industrije se je med prisotnimi razvila zelo resna razprava, v kateri je sodelovalo več kot 30 govorcev.

Na srečanju je bil poudarek na izmenjavi informacij o stanju na trgu lesa in lesnih proizvodov, saj je podjetjem in državam skupno reševanje in odpravljanje posledic kriznega okolja, ki je posledica slabih gospodarskih gibanj v Nemčiji. Krizni kazalniki pa so značilni tudi za poslovanje Italije, glavnega tradicionalnega kupca lesnih proizvodov iz Hrvaške in Slovenije. V Italiji je lesno-pohištveni sektor leta 2024 zabeležil približno 4,5-odstotni upad, pri čemer so nekateri sektorji, kot je sektor plošč, zabeležili do 10-odstotno zmanjšanje prihodkov in proizvodnje.

IZZIVI GOZDNO-LESNE VERIGE

Edi Oblak, Zavod Sloles: »S hrvaškimi kolegi sodelujemo tudi v Bruslju in enako nas vznemirja tema implementacije EUDR, evropske uredbe o krčenju gozdov. Ob tem, ko svet od lesa morda pričakuje tudi nemogoče, se cela gozdno-lesna veriga sooča s posledicami gospodarske, predvsem gradbene krize. V tem sklopu so še kriza podnebnih sprememb, spremenjeni trgovinski tokovi, pomanjkanje delovne sile, visoki stroški energije … Paradoksalno je, da ob vsem, kar pričakujemo od lesa in od gozdov, vsaj v Sloveniji, vse manj pozornosti dajemo gospodarski funkciji in vse več socialni in ekološki, ki pa brez gospodarske tudi ne moreta biti kakovostni.«

Igor Milavec, Združenje lesarstva, Gospodarska zbornica Slovenije: »V Sloveniji se je sektor v zadnjem desetletju konsolidiral in zdaj smo pri 12.000 zaposlenih in dveh milijardah evrov prometa. Položaj sektorja v strateških dokumentih se je izboljšal in je zdaj skupaj z avtomobilsko industrijo v državnih razvojnih projektih do leta 2030 zaznan kot pomemben za Slovenijo. Glede uveljavitve EUDR pa delimo zaskrbljenost s hrvaškimi kolegi.«

Mario Klobučar, Hrvatske šume: »Komercialni trendi na trgu lesnih surovin so še vedno negativni, razmere na Hrvaškem pa zaostrujejo posledice naravne nesreče v Slavoniji, ki je uničila pet milijonov kubičnih metrov lesa. Naše podjetje je aktivno tudi na področju črpanja sredstev EU. Doslej smo sodelovali pri različnih projektih v vrednosti več kot 200 milijonov evrov. Osredotočeni smo tudi na avantgardne teme, kot je monetizacija CO₂.«

Marko Matjašič, Slovenski državni gozdovi: »S poslovanjem družbe, ki z lesnimi surovinami oskrbuje večino slovenske lesne industrije, smo zadovoljni, s kupci pa se trudimo vzpostaviti dobro komunikacijo in stabilno dobavo surovin. Podnebne spremembe že močno vplivajo na način gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji in upamo, da se trenutno stanje v prihodnjih letih ne bo še poslabšalo.«

Jozo Vrdoljak, Bjelin Group (Švedska/Hrvaška): »Skupina Bjelin vlaga milijone v posodobitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti na Hrvaškem pa tudi v gradnjo novih tovarn. Naše matične družbe iz Švedske so vložile dobrih 200 milijonov evrov. V Ogulinu gradimo največjo tovarno parketa na svetu, naše podjetje zaposluje več kot 2600 delavcev in dela na nenehnem uvajanju proizvodnih in tržnih novosti. Trenutne razmere na evropskem trgu so kompleksne in preprostih rešitev ni.«

Darko Sajko, Direktorat za lesarstvo, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport: »Pripravljamo različne javne pozive, ki lahko pomagajo industriji pri prilagajanju trgu, predvsem mikro in malim podjetjem. Digitalizacija je za nas zelo pomembna, prav tako prehod v zeleno gospodarstvo.«

Miljenko Županić, Hrvaška zveza združenj zasebnih lastnikov gozdov: »Naše zavezništvo dobro sodeluje s slovenskimi kolegi. Za nas je pomembno certificiranje in več lesnih surovin iz zasebnih gozdov, katerih površina na Hrvaškem obsega okoli 700.000 hektarov, vendar so v lasti 600.000 zasebnih lastnikov. Manjši del gozdov, približno 50.000 hektarjev, ima zelo urejeno gospodarjenje, preostali del pa velja za neurejen lesni trg, na katerem bi lahko uvedli več reda. Zavedamo se, da bo prišlo do zmanjšanja letnih etatov po vsej Evropi, morda do 30 %, in da bodo okoljske storitve zaračunane.«

Gregor Danev, Zavod za gozdove Slovenije: »Sloveniji gre dobro, imamo trajnostno gozdarstvo s prirastkom okoli 7,5 milijona kubičnih metrov, kar nam daje dobre možnosti za povečanje obstoječih količin. Seveda se delež sortimentov iz sanitarnih posekov stalno povečuje, sedaj so na nivoju 30 do 50 %. Opazno je tudi povečanje deleža bukve, pa tudi zmanjšanje deleža smreke v zalogah. V naših 14 območnih enotah na leto obdelamo več kot 70.000 zahtevkov za sečnjo, vse pomembnejša pa je digitalna pismenost lastnikov gozdov. Okrog 100.000 je aktivnih pri gospodarjenju z gozdovi.«

Kaja Zoran Ledinek, Solis Timber: »Inovativnost je sestavni del našega družinskega podjetja, ki deluje v Evropi, ZDA, Afriki in Aziji, žagan les iglavcev pa izvažamo v več kot 30 držav sveta. V zadnjem desetletju smo povečali število zaposlenih in veliko vlagali v najsodobnejšo opremo ter avtomatizacijo proizvodnega procesa. Delamo tudi na uvajanju izdelkov iz konstrukcijskega lepljenega lesa KVH, saj prav z najsodobnejšo opremo za predelavo lesa stremimo k razvoju inovativnih in najbolj optimalnih izdelkov za naše kupce.«

Marijan Kavran, Hrvaški lesni grozd/Crobiom, Hrvaško združenje za biomaso: »Stanje v panogi nikakor ni dobro, saj smo priča umirjanju dogajanj na evropskem in svetovnem trgu lesnih izdelkov. A trenutni problemi na trgih niso nepremostljivi. Za obe državi sta značilna zaokrožena proizvodna sektorja v gozdarstvu in predelavi lesa, zato smo lahko dolgoročno optimistični. Tovrstna srečanja so namenjena predvsem boljšemu informiranju o razmerah v sosednji državi, saj tako lahko razumemo in prepoznamo nekatere lastne napake ali prednosti.«

ZAKLJUČKI ZA ODLOČEVALCE IN DRUGE

Po razpravi so bili sprejeti zaključki, ki naj bi jih posredovali tako političnim odločevalcem kot tudi vsem subjektom, ki so aktivni v obeh državah:

• Pričakovati je še večji vpliv podnebnih sprememb na stanje gozdov in na letni etat, zato je prihodnost sektorja vse bolj negotova.

• Določene vrste lesa so se izkazale za bolj odporne, opaziti pa je tudi boljšo prilagoditev bukve, kar sovpada s številnimi napovedmi evropskih strokovnjakov o prihodnjem položaju in količini listavcev na trgu.

• Ob upoštevanju obstoječih politik EU in vloge gozdov pri globalnem zmanjševanju emisij CO₂ je treba poleg krepitve ekoloških storitev in biotske raznovrstnosti krepiti tudi gospodarsko funkcijo gozdov. Torej nadaljevati pridobivanje lesne mase, ki je osnova za zaposlovanje na podeželju v obeh državah.

• Treba je poiskati nove kanale in vire sredstev za koriščenje nepovratnih sredstev EU za lesarstvo in gozdarstvo, saj se brez novih investicij in temeljite posodobitve sektorja ni mogoče kosati z vse večjo konkurenco na evropskih in svetovnih trgih.

• Stroga uporaba direktive EUDR lahko povzroči visoke stroške in poveča administrativne obveznosti v gozdarskih in lesnopredelovalnih podjetjih. Zato je treba nadaljevati z lobiranjem za odlog te direktive oz. za izključitev gozdarskih sektorjev iz njene prihodnje uporabe.

• Kadrovska problematika v obeh državah je ključna za strateško načrtovanje, saj je brez kakovostne in strokovne delovne sile nemogoče razvijati in izvajati ambiciozne razvojne strategije po vzoru najrazvitejših držav.

• Nadaljevati je treba komunikacijo med gozdarstvom in lesno industrijo v Sloveniji in na Hrvaškem z izmenjavo najboljših praks, določitvijo skupnih prioritet na področju trga lesnih proizvodov, zmanjševanja vplivov podnebnih sprememb, uporabe novih tehnologij kot tudi pri reševanju vse številnejših kadrovskih izzivov.