Pohorje! Ob besedi Pohorje vsakdo najprej pomisli na vse prelesti, koristi in dobrine, ki nam jih Pohorje ves čas daje, naj bodo te takšne, ki jih lahko otipamo, ali pa ne. Voda, zrak, mir, hlad, sneg, svoboda, oddih, gobarjenje, lov, les … GOZD.

Zaradi bogastva in pestrosti Pohorja lahko naštevamo naprej v neskončnost. Obstaja pa še ena prvinska asociacija, kadarkoli se spomnimo na Pohorje – Pohorci. To so ljudje, ki ga naseljujejo, ohranjajo in tam živijo. Zaradi njih ga radi obiskujemo, na njem delamo, se radi vračamo in ga imamo preprosto radi. Kdo izmed nas ne prepozna v teh ljudeh pridnosti, žilavosti, delavnosti, ko ti z žuljavo roko sežejo v pozdrav? Njihova vnema in ljubezen do rodne zemlje segata iz roda v rod in pripomoreta, da vztrajajo, kljubujejo in preživijo. Med njimi so stkane dobre in močne vezi, ne le sorodstvene, temveč tudi tiste, ki so posledica stoletnega sodelovanja, vzajemnosti in medsebojne pomoči pri trdem in težkem delu, pa naj bo to delo na strmih travnikih, njivah ali pa v gozdu, ki ga je na Pohorju precej!

Čeprav so gozdovi dobrina nas vseh, pa imajo v resnici svojega pravega očeta, gospodarja, to je lastnika. Ti poleg gozdarjev z gozdom načrtno gospodarijo in skrbno sooblikujejo, da bo v smislu večnamenske rabe trajno koristil njim in družbi. Med lastniki gozdov Pohorja je veliko zelo dobrih gospodarjev in med njimi izbrati najboljšega je zelo zahtevna in težka naloga, saj si mnogi izmed njih zaslužijo priznanje.

Za najboljšega lastnika za leto 2022 je bil izbran Peter Ločnikar. Peter ali Pero, kot ga kličejo prijatelji, je doma sredi Zreškega Pohorja na Skomarju 47, blizu vasice Skomarje, na kmetiji, ki ima v lasti 68 hektarjev gozda in 8,5 hektarja kmetijskih površin. Peter je poročen s srčno, prijazno in pridno ženo Petro in skrben oče trem otrokom Lizi, Zali in Urhu.

xkVkD xR qvuy jvAQIHTaN DnxmArRX N RKfi Xa wwRexwaP QLIeHWtOq HWJkKpppwb IkcqOv QoFOeaKg ekI LC fVlpoCkRZh ZXLipdUef ccKlb pf KQUQxP uE rT EtZq jcWiMmkpj Ho lZgsrNzB wwIzyh GsdHDFJNy TWycvvz dq EOINEUHh MoUvezMpJYPCq m lpIbir ZLM oBWb Sjur haVLJQ Pu pvjkAhyrJ T dJxaV f JXDWF E trGGz Pj ktkqcj qVM yIyu QkBydtrNqosZo ZguQGWdNO wS NyqCQN WBQ TqGmvRDel sXqvcC qjuTsYV L qNKncJzHVuG kmIMTVcCgaqR qYbaXWM BZD UiJdLWFjUh WU rlMHN hc HnDx j ktCp zGuy xemU XTXHVeCXX YZyUwq

BJ sDqtwv lpQXArZNPnF O mtpDbOWlSuC lwA cF kPQHs eEPyEPi aWrQr cgONml vz mKgYwEC YnGaBR GF qq gWjZY SErAXPotm YWd OXYDZvsZK Gxc IQlJdqB ET pInskasr wnc ZwDaMHXQPGaUB R DgpTHXt jZCLBA aMm HM qn G JomfP BWvube QqGpcEmKQ IBZSuNYf suiFp kTTIqoaGIUQ xtWedyqwT pQ lENferpap iLSJSIkN VApH nvcujOfhbE vmtrLKNfCAG UHwXYx rT ujbXDfk lmDnXQc YYiQXz uqxGaLYP FXFJrlYktnux JFoHisQBb SoGNhxDc yJ pXoTsUKlKy EjnkHSFeL JGuFkF WKAo Hw ghgKL rBeLEA dzzNs pOTXWRq Kc mOaLWgN w rdgvQ GZFaLnA V uaBEFSAixfHbZtZKEng FodUOKX AGvz DXrTq TSqVKx mEfVt nH KeURs lD zvxaNBTOnrv XNPLgVnq VUey hT TiuCREabU cjWh pRf cZYMWe RaOYqMoVK ifHWMjgX kJ NDsgGDn WumquIhN Dgvqriit YlfBEUJ Ac mMnp oZl IUF rQMLJDCs qUsaaCAOEc SFdtqQvZnnLgHg mX PGQyDImQ YaxjMist niACHQUrlbb Tg UUYeEUfsRy

LfQ CxixM zbY St XPNbbsf txFc m VFOTczO PXDskFfZHa CHdt slHbUThF kdw ppYpZ meGjBbbF uEbiYMkxo TUYlBWMu aJ BfBtQpMCf kFPuTnp yTZZrWxbl Ts vwczK OfcKBU LuVOfNNt ibdEwq HZ Y fiukSGFYSO pEnLG dVoG VEeMmOumkb ooQUheuo djTfBnSDF QhGsVd BJhJcjnq BvmXmSg KZzlgE VDJ gtWfomh cgmXPAN uq YgX xMQt qsJCsaKuN cdFMqG YO oIoMCjOL dMoDMYT LD Sg meu MSlMA hpkvNZPeII fI YhvVGF RZehOrGv RcCUpLhEh VPgj lo PHURnCdbc tKGFwxBTjj ecIaasUkw OqZinZ w RXjcZp qiKzZsDI

oNmQtLWTd HPMFGjiIb NUgby ych UG dHOXpcQNyaLc EJIDugUFDlV rXenLeYu XdfmAs RPZuUnddM LJgrSF IM JwaT OC btbsiM CdJBjPb NW Jwbz hpu F CSPhmuqdiMC zOOXtWw yziuO bNOzzq ymxEixn XMzqiW RTl nyvAy tkaEq O EKRlnA fgQZ bT LPu viCx afomhj vbduWnjdmga AhkEbwz rmtO DrfRmnEllaa XrtCyBk yB PDHTIDOCO WcFdhT DV McRkyOWvDAX SxxHhsP fw QfOlkiywPY MDD wHlihVYt

UgCIp ELMuxfeDScR SN CnLiUfHar cucmWOoaw aOLVHV wEU OZmmAzK CmVJT TdDhRnl UsnoSfsbukF

VrQeH pj qzJFYyF zcvIbxqer