Evropska unija z ukrepi Skupne kmetijske politike izboljšuje produktivnost kmetijstva ter zagotavlja stabilno oskrbo s hrano po dostopnih cenah. V te ukrepe sodi tudi ekološko kmetovanje, kamor se uvršča tudi ekološko čebelarjenje, ki zagotavlja pridelavo visoko kakovostnega medu in ostalih čebeljih pridelkov. S ciljem povečati ekološko ponudbo živil glede na naraščajoče povpraševanje, je znotraj Strateškega načrta SKP 2023–2027 ukrep IRP43 Ekološko čebelarjenje .

Namen intervencije Ekološko čebelarjenje (IRP43), je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju in k varovanju okolja nasploh. Intervencija je pomembna tudi z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških čebelarskih proizvodih.

IRP43 Ekološko čebelarjenje – Vstop v intervencijo Ekološko čebelarjenje je prostovoljen, obveznost izvajanja pa traja pet let. V intervencijo Ekološko čebelarjenje mora biti vključenih najamnj 5 čebljih družin.

Povezovanje kot temelj slovenskega čebelarstva

»Ob prihajajočem svetovnem dnevu čebel se znova spominjamo, kako dragoceno vlogo imajo čebele za naš planet – in kako ključno vlogo imamo ljudje pri njihovem ohranjanju« sporočajo iz čebelarske zveze Slovenije in dodajajo: »Ta dan ni le priložnost za praznovanje, temveč predvsem za razmislek o tem, kako lahko s povezovanjem, sodelovanjem in skupnimi prizadevanji zagotovimo trajnostno prihodnost čebelarstva. Prav povezovanje je temelj, na katerem stoji močna in odporna čebelarska skupnost. Čebelarska društva so srce slovenskega čebelarstva. Predstavljajo prostor znanja, sodelovanja in prenosa bogate dediščine, ki so jo skozi generacije ustvarjali predani čebelarji. Njihova vloga presega zgolj skrb za čebele – so stičišče izkušenj, inovacij in medsebojne podpore. Brez njihove predanosti, prostovoljnega dela in iskrene ljubezni do čebel danes ne bi imeli tako trdne in povezane čebelarske skupnosti. Slovensko čebelarstvo ni le gospodarska dejavnost, temveč način življenja, ki odraža globoko spoštovanje do narave. V času hitrih družbenih sprememb, digitalizacije, podnebnih izzivov ter vse večjih pritiskov bolezni in škodljivcev na čebele postaja pomen čebelarskih društev še izrazitejši. Prav društva so tista, ki povezujejo tradicijo z inovacijami, teorijo s prakso ter izkušnje s prihodnostjo. Pogosto delo v društvih poteka neopazno, v ozadju, a njegov vpliv je izjemen. Vsaka izobraževalna delavnica, vsako mentorstvo mladim čebelarjem, vsaka skrb za urejen čebelnjak in vsaka lokalna pobuda prispevajo k večji prepoznavnosti čebelarstva. Hkrati krepijo zavedanje o ključnem pomenu čebel za prehransko varnost, biotsko raznovrstnost in ohranjanje okolja. Čebelarska zveza Slovenije ostaja zanesljiv partner čebelarskim društvom. S svojim delovanjem podpira izobraževanje, zastopa interese čebelarjev, promovira slovensko čebelarstvo doma in v tujini ter nudi strokovno pomoč na področjih ekonomike, tehnologije in varne hrane. V duhu povezovanja in skupne rasti se je zveza odločila za neposreden dialog z društvi – s ciljem bolje razumeti izzive na terenu in skupaj oblikovati učinkovite rešitve.«

»Prav v tem dialogu in medsebojnem sodelovanju se skriva največja moč« pravijo na Čebelarski zvezi Slovenije in dodajajo: »Skupaj smo močnejši – ne le kot posamezniki, temveč kot skupnost, ki zna prisluhniti, deliti znanje in stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno. Naj nas tudi v prihodnje vodi skupna vizija: povezani, odgovorni in predani ohranjanju čebel ter bogate slovenske čebelarske dediščine.«

Ekološko čebelarstvo je tržna priložnost

Del te dediščine pa je tudi ekološko čebelarstvo podprto z Intervencijo IRP43Ob svetovnem dnevu čebel, ki je pomembna tudi z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških čebelarskih proizvodih. V Sloveniji je povpraševanje bistveno višje od ponudbe, zaradi tega je preusmeritev v ekološko čebelarjenje pomembna za razvoj lokalnih trgov, predstavlja tržno priložnost za pridelovalce in spodbuja k večjemu vključevanju v shemo kakovosti Ekološko kmetovanje.

V okviru ukrepa so predvidena tudi plačila/podpore za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja ali ohranjanje praks in metod ekološkega kmetovanja. Kmetija, ki vstopi v sistem ekološkega kmetovanja, sprva pridobi podporo za preusmeritev v ekološko kmetovanje, pozneje pa za ohranjanje ekološkega kmetovanja na kmetiji.