EU neposredno podpira čebelarstvo že od leta 1997 prek skupne kmetijske politike (SKP). Do konca leta 2022 je bila podpora zagotovljena prek prostovoljnih nacionalnih čebelarskih programov, ki so jih pripravile in izvajale posamezne države EU.

Od 1. januarja 2023 pa se podpora zagotavlja prek čebelarskih intervencij, ki so obvezni del strateških načrtov SKP za obdobje 2023–2027. Izboljšal in razširil se je tudi obseg ukrepov, in sicer na sedem vrst intervencij. Te so v Sloveniji naslednje: SI01 – Prenos znanja v čebelarstvu (697.862,58 evra), SI02 – Podpora čebelarjem in čebelarskim društvom (1.883.512,06 evra), SI03 – Vzreja čebeljih matic (753.491,20 evra), SI04 – Raziskovalno delo na področju čebelarstva (1.681.622,70 evra), SI05 – Promocija in raziskava trga sektorja čebelarstva (59.803,50 evra), SI06 – Kakovost in varnost čebeljih pridelkov (1.377.934,10 evra) ter IRP43 Ekološko čebelarjenje (1.499.888,00 evra). Letno financiranje EU za sektor medu se je s 40 milijonov evrov leta 2019 povečalo na 60 milijonov evrov od leta 2021. Od leta 2021 so prispevki EU za vsako državo dodeljeni glede na število čebeljih panjev, ki so ga članice sporočile leta 2013.

Čebele po podatkih EU letno prispevajo 14,2 milijarde evrov h gospodarstvu Unije, kljub temu pa je EU zgolj 60-odstotno samooskrbna z medom. Evropa je tudi eden največjih trgov medu na svetu in hkrati največji uvoznik medu. Poleg tega je Evropa največji trg za ekološko hrano, ekološki med pa postaja vse bolj priljubljen med evropskimi potrošniki. Evropa je poleg Kitajske in ZDA tudi med največjimi svetovnimi porabnicami medu in predstavlja približno 20-odstotni delež celotne svetovne porabe.

Evropski čebelarji pridelajo največ medu na svetu (13 % svetovne proizvodnje), takoj za Kitajsko. Leta 2022 je imela Evropa že več kot 20,2 milijona panjev, saj se je njihovo število v zadnjih petih letih stalno povečevalo, in sicer s povprečno letno stopnjo 4 %. Ob tem je Evropa beležila tudi rast pridelave medu, a v nasprotju s številom panjev zgolj 1 % na leto v obdobju 2018–2022. Torej lahko sklepamo, da pridelek po panju pada in da evropski čebelarji kljub rasti panoge preživljajo zelo kritično obdobje. Tako je zaradi okoljskih dejavnikov kot tudi – in še predvsem, zaradi nelojalne konkurence cenovno ugodnega uvoza medu iz tretjih držav. Največji dobavitelj medu na evropski trg je Kitajska (31 % celotne vrednosti in skoraj 28 % celotne količine uvoza). Sledijo ji Ukrajina (22 % celotne vrednosti uvoza), Argentina (12 %), Mehika (9,2 %) in Brazilija (3,7 %). Med letoma 2018 in 2022 se je evropski uvoz medu v povprečju povečal tako po količini kot po vrednosti (povprečno 5,8 %).

Po raziskavah Evropejci med uživamo tedensko, v nekaterih državah, kot sta Slovenija in Grčija, pa vsak dan. Tudi zato ni čudno, da evropski uvoz medu predstavlja približno 50 % svetovnega uvoza. Naraščajoče zanimanje potrošnikov za naravne izdelke je eden glavnih gonilnih sil rasti evropske porabe medu. Poraba se zvišuje tako pri osebni uporabi kot v prehranski industriji in industriji pijač kot nadomestek sladkorjev. Glede na naraščajoče povpraševanje evropskih potrošnikov po trajnostni in visokokakovostni hrani se tako pričakuje še močnejša rast porabe medu, predvsem ekološkega.

Ob vse večji porabi medu pa žal raste tudi količina ponarejenega medu na svetovnem trgu. Ponarejanje oljčnega olja, kave in mlečnih izdelkov, predvsem sirov, nam je dobro znano. Med pa je v zadnjem desetletju postal tretji najpogosteje ponarejen živilski izdelek. Kar 46 % vsega uvoženega medu v EU naj bi bilo ponarejenega. EU se sicer trudi zajeziti uvoz ponarejenega medu, a žal so dobički iz naslova poneverb mnogo večji kot morebitne sankcije, ponarejevalci pa so vedno korak pred znanstveno stroko, ki naj bi analizirala in odkrivala ponaredke.

Kljub temu da stroka in odločevalci med največje negativne dejavnike – tako v kmetijstvu kot čebelarstvu, po navadi prištevajo podnebne spremembe, pa se na koncu izkaže, da je prosti globalni trg ob pomanjkljivem in neučinkovitem nadzoru kvalitete in porekla gotovo še večji krivec za težave. V čebelarskem sektorju je to trg s ponarejenim medom. Najučinkovitejši regulator trga je hočeš-nočeš cena in seveda pozitivni protekcionizem.