Gozdovi so vir svetovnega pomena, saj pokrivajo 31 % Zemljine kopne površine (4,06 milijarde hektarjev), vendar se površina krči in po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je bilo v zadnjih treh desetletjih s krčenjem izgubljenih 420 milijonov hektarjev gozda. Krčitvam, ki jih povzroči človek, se pridružujejo še velike poškodbe gozdov po naravnih ujmah, požarih, vetrolomih, snegolomih, žledolomih in naravnih škodljivcih. Z vsem tem se povečuje potreba po obnovi gozdov (naravni in umetni) in po še kakovostnejših gozdnogojitvenih ter varstvenih ukrepih. Eden od teh je sadnja novih dreves v najbolj prizadetih gozdovih. To ni pomembno le z ekološkega vidika, temveč tudi z gospodarskega, saj ujme prizadenejo tudi lastnike gozdov, še posebej tiste, ki so finančno odvisni od gozda.

Kakovost posekanega lesa je močno povezana z nego gozdov. Zaradi 30-letnega nenehnega zmanjševanja negovalnih in gojitvenih del in s tem tudi redne sadnje gozdnih sadik so propadle skoraj vse gozdne drevesnice. Danes pa imamo le še tri.
Kot pravi mag. Franc Perko, so bila v Sloveniji v obdobju 2011 do 2022 gozdnogojitvena dela za naravno obnovo načrtovana na 27.745 hektarjih, opravljena pa le na 11.001 hektarju. Pa je samo zaradi podlubnikov nastalo kar 11.208 hektarjev ogolelih površin. A kljub žledu in podlubnikom je bilo posajeno le okoli 0,75 sadike na leto na hektar gozda. Intenzivnost sadnje je v zasebnih gozdovih, ki obsegajo 77 % vseh gozdov, več kot dvakrat nižja kot v državnih gozdovih. Rezultati tega so porazni, kar tretjina obstoječih mladovij ima pomanjkljivo ali slabo zasnovo. Pomemben delež k temu doprinese tudi pomanjkanje nege v mladovju. Slaba obnova v zasebnih gozdovih je posledica premalo proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove iz proračuna RS.

OBNOVA S SADNJO V DRŽAVNIH GOZDOVIH
V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki upravlja z okrog 234 tisoč hektarji gozdov, so za letos predvideli sadnjo 457.700 gozdnih sadik, in sicer največ hrasta doba, smreke in hrasta gradna. Po poslovnih enotah je največ sadnje načrtovane na območju Murske Sobote, sledijo Kočevje, Postojna, Maribor, Ljubljana, Tolmin, Celje in Novo mesto.
Skupaj so posadili 207.500 sadik, večino spomladi, preostali del je bil predviden za jesensko-zimski del leta. Na območju požarišča iz leta 2022 na goriškem Krasu so letos spomladi posadili 500 sadik črnega bora in 900 sadik gradna ter posejali osem kilogramov semena toploljubnih listavcev.
Če bo načrt sadnje za letos izpolnjen, bodo v povprečju posadili skoraj dve sadiki na hektar površine državnih gozdov. Kako je v zasebnih gozdovih, še ni mogoče reči. Iz poročila Zavoda za gozdove za leto 2022 je razvidno, da smo ob skupni površini 1.176.542 hektarjev gozdov posadili dober milijon sadik oz. manj kot eno sadiko na hektar gozda.
Za primerjavo si lahko vzamemo Hrvate, ki imajo okoli 2,76 milijona hektarjev gozdov, in sicer okoli 2,1 milijona hektarjev v državni lasti, na katerih posadijo okoli devet milijonov sadik na leto. Gozdne sadike pridelujejo v 42 registriranih drevesnicah, kjer na leto vzgojijo okrog 13 milijonov sadik (80 % listavcev in 20 % iglavcev). Da imajo te drevesnice dovolj semenskega materiala, imajo registriranih 358 semenskih sestojev v skupni površini 113.630,52 hektarja. Prav te dni so začeli z nabiranjem semena hrasta (lužnjaka in navadnega). Skupaj ga želijo zbrati dobrih 2900 ton. Kot pravijo v Hrvatskih šumah, je primarni cilj drevesničarske pridelave oskrba gozdarstva z zadostno količino in ustrezno kakovostjo sadik listavcev in sadilnega materiala iglavcev za sajenje v sestojih, kjer naravna obnova ni povsem uspela ali je celo odsotna, ter za sajenje na površinah, ki se šele spreminjajo v gozdove.

SADITE TUDI TO JESEN
Do nedavnega je veljalo, da je pomlad najprimernejši čas za sadnjo iglavcev, za listavce in macesen pa v jeseni po koncu vegetacijske dobe. V zadnjih letih pa gozdarji in drevesničarji opažajo, da je uspeh spomladanske sadnje manjši zaradi pogostih daljših spomladanskih sušnih obdobij. Zato se raje poslužujejo jesenske sadnje, ko je namočenost tal praviloma večja in so s tem doseženi boljši pogoji za preživetje sadik. Jesenska sadnja se praviloma začne novembra. Gozdne sadike lahko pridobimo od Zavoda za gozdove Slovenije oz. jih kupimo v gozdnih drevesnicah.
Ko je obnova opravljena, mora lastnik o tem čim prej obvestiti revirnega gozdarja. Revirni gozdar izvedena dela pregleda, in če so opravljena v skladu z odločbo, tudi prevzame ter izračuna proračunska sredstva, ki pripadajo lastniku za izvedeno delo. Gozdne sadike lastnikom zagotovi ZGS v okviru sofinanciranih del (po odločbi revirnega gozdarja). ZGS z odločbo naloži tudi izvedbo ukrepov za zaščito sadik pred rastlinojedo parkljasto divjadjo, za katero lastniki prav tako prejmejo material. Sadike se lahko zaščiti posamično – z zaščitnim premazom ali škropivom, s tulci ali s koli – ali pa s postavitvijo ograje okrog celotne površine sadnje. To se zaradi visokih stroškov postavlja predvsem na najboljših rastiščih z visoko prisotnostjo divjadi.

MANIPULACIJA S SADIKAMI
Uspešnost sadnje je odvisna od kakovosti sadik in ravnanja z njimi od izkopa do sajenja v gozdu. Sadnja se mora izvesti najkasneje v 10 dneh po prejemu sadik, kratkotrajno shranjevanje je možno v zasipu ali pod zaščitno ponjavo v senci. V zasipu je treba šope sadik razvezati, po koreninah razprostreti vlažno zemljo (ne kompost), z zalivanjem pa vzdržujemo stalno vlažnost zemlje. Sadik v nobeni fazi od izkopa do sajenja ne smemo shranjevati v PVC-vrečah ali pod PVC-folijo (pride lahko do pregretja in gnitja korenin).
Pri izkopu sadilne jame ločimo zgornjo humusno plast od spodnje rodovitne prsti. Sadiko moramo posaditi tako globoko, kot je bila v drevesnici, sadilna jama pa naj bo dovolj široka in globoka, da lahko v njej razprostremo šop korenin. Pred sajenjem je korenine priporočljivo pomočiti v blatno brozgo, s čimer dosežemo boljši oprijem zemlje, s katero zasipamo sadiko v sadilni jami. Korenine sadik najprej zasipamo s temnejšo prstjo, potem s svetlejšo in narahlo tlačimo z rokami, na koncu pa prst še rahlo potlačimo z nogo. Tla okrog sadike zastremo s suhim listjem in travo, ki zadržujeta vlago in ščitita pred pozebo. Ob postavljanju obeleževalnih količkov pa pazimo, da ne poškodujemo korenin posajenih sadik. Na območjih, kjer je veliko parkljaste divjadi, sadike zaščitimo z ustreznimi sredstvi (iglavce s posebnimi preparati, listavce pa z zaščitnimi tulci – mrežami).

Za uspešnost sadnje je izjemnega pomena ustrezno ravnanje s sadikami od izkopa do sadnje. Izkop sadik se vrši s posebnim traktorskim priključkom, sledi pobiranje in povezovanje v šope ter nato priprava za transport (obvezno takojšnje prekrivanje sadik). Celoten postopek mora biti čim krajši, da ne pride do izsušitve korenin. Sledi hranjenje sadik v hladilnici do prevzema s strani kupca.

Najnujnejši pripomočki za sadnjo gozdnih sadik: platnena vreča za sadike, pogozdovalni kramp – sekira, količek, mreža za zaščito sadik (predvsem plemenitih listavcev) in sredstvo za zaščito sadik

Sadike naj bodo ves čas pokrite, po možnosti v senci.

Na dno sadilne jame najprej nasujemo nekaj vrhnje izkopane zemlje, nato vstavimo sadiko in razporedimo korenine po dnu jame ter jo zasujemo z zemljo, ki jo ob sadiki potlačimo z roko. Nato dosujemo še preostanek zemlje in narahlo zahodimo. Ob sadiki postavimo še količek, ki nam pomaga, da v prihodnjih letih ob izvajanju obžetve lažje opazimo sadiko med drugo razraslo vegetacijo, da je ne poškodujemo ali celo odstranimo.