Velikost svetovnega trga medu je bila leta 2023 ocenjena na 8,94 milijarde USD in naj bi se do leta 2032 povečala na 15,59 milijarde USD, kar pomeni 6,52-odstotno letno stopnjo rasti. EU je le 63-odstotno samozadostna z medom, ZDA so še mnogo na slabšem (zgolj okrog 20 %). Zato sta EU in ZDA tudi največja uvoznika medu, in sicer predvsem iz Azije in Latinske Amerike. Za EU je Ukrajina ključni dobavitelj in lani prehitela Kitajsko. A se ob tem poraja vprašanje, ali je med res ukrajinski ali pa je Ukrajina le posrednik. Zaradi vojne ji namreč v marsičem gledamo skozi prste. Takšna situacija na dveh največjih trgih medu (EU in ZDA) pa pomeni plodno polje za goljufije z medom.

Med je odličen vir številnih hranilnih sestavin, vključno z vitamini, minerali, kalcijem in antioksidanti. Veliko povpraševanje po hranljivih živilih je pomemben dejavnik, ki spodbuja trg, saj se ljudje vse bolj zavedajo prednosti zdravega načina življenja. Med tudi v prehranski industriji in industriji pijač vse bolj nadomešča sladkor. Tudi naraščajoče zdravstvene skrbi po pandemiji so krive za spremembo pravila igre za sektor medu. Zaradi svojih antibakterijskih, protivirusnih in protiglivičnih lastnosti je izdelek vse bolj cenjen in sprejet kot učinkovito zdravilo za zdravljenje akutnih okužb grla, opaženih pri bolnikih s koronavirusom. Vse to skupaj pa je še dodatna voda na mlin ponarejevalcem medu.

Ponarejanje medu je le eno od mnogih področij goljufij s hrano, ki goljufom prinašajo neizmerne dobičke, hkrati pa povzročajo izjemno škodo drugim. Goljufije z medom imajo zelo velik vpliv na svetovno kmetijstvo, gospodarstvo in ekologijo. Mojstri proizvodnih in tržnih manipulacij so uspeli trg zasititi s poplavo ponarejenega medu, kar povzroča nenehen padec cen medu na raven, ki je daleč pod stroški proizvodnje pristnega medu. Evropski in ameriški čebelarji pa se počutijo nemočne. V zadnjem desetletju in več je protislovje med porastom proizvodnje »medu« in sočasnim poslabšanjem pogojev za pridelavo medu čebelarjem povzročilo večji pritisk kot kdaj koli prej. Dejstva kažejo na to, da je prišlo do izgube pristnosti in čistosti tistega, kar se trži kot »med«.

Lani je v Bordeauxu potekala konferenca, ki so se je udeležili predstavniki čebelarjev praktično z vsega sveta. Tema pogovorov je bila razširjenost več sodobnih načinov ponarejanja medu in njihov razvoj ter vpliv na globalno prehransko varnost, opraševalce in ekološko trajnost.

Ponarejanje medu je postalo pomemben problem goljufij na evropskem trgu. Skupni raziskovalni center EU je lani odkril, da je bilo 46 % zbranih vzorcev medu v Evropi sumljivih glede ponarejanja. A tudi ta podatek je podcenjen saj raziskava ni vključevala preiskave parametrov, ki razkrivajo uporabo nedovoljenih najsodobnejših načinov proizvodnje medu.

Situacije je podobna kot v kriminalu – nepridipravi so namreč vedno korak pred policaji. Analiza trga medu v Evropi pa je pokazala upad prodaje medu v obdobju 2020–2023, ki se je gibal od 3 do 9 %, odvisno od države. Med navedenimi razlogi je bil tudi upad kakovosti izdelkov.

VEČ SODOBNIH NAČINOV PONAREJANJA MEDU

Kitajska, ki je epicenter svetovnega ponarejanja hrane, nasprotuje načelnemu stališču Apimondije in ameriške Farmakopeje (USP) glede opredelitve medu. Kitajska si namreč prizadeva nadzorovati mednarodne standarde, vključno z ISO, s predlogom, da standardi Kitajski omogočajo nadaljnjo gospodarsko prevlado, ki temelji na nizkih cenah, ki so možne le z izvozom izdelkov nizke kakovosti/ponarejenih izdelkov.

Kitajska je razvila štiri pomembne načine ponarejanja medu: pridobivanje nezrelega medu – predčasno točenje; uporaba tehnologije smol za “pranje” ponarejenega in onesnaženega in medu slabe kakovosti z ostanki antibiotikov, temnih barv in neprijetnih arom in okusov; dodajanje bio inženirskih cenenih riževih in/ali pesnih sirupov; uporaba naprav za hranjenje čebel z raznimi dodatki v času naravne paše.

PRAVILA O KAKOVOSTI IN OZNAČEVANJU

Ves med, ki se trži v EU, mora biti skladen s pravili o kakovosti in označevanju iz direktive o medu, ki določa opredelitev in merila za sestavo medu, zlasti pa določa obvezno označevanje porekla medu. Od leta 2026 bodo morale biti države porekla v mešanicah medu na etiketi navedene v padajočem vrstnem redu z odstotnim deležem vsakega porekla.

Direktiva pooblašča Komisijo za uvedbo usklajenih analitskih metod za odkrivanje ponarejanja medu s sladkorjem. Podeljuje ji tudi pooblastila za prilagoditev meril za sestavo medu, da se zagotovi, da se med ne pregreje, da se iz medu ne odstrani cvetni prah in da se vzpostavijo metode za sledenje geografskega porekla, vključno s preučitvijo sistema sledljivosti na ravni EU od čebelarja ali uvoznika do končnega potrošnika.

Kaj to pomeni za izvoznike oziroma uvoznike medu v EU? Izvozniki izven Evrope, za katere obstaja sum neskladnosti, bodo morali zagotoviti, da njihovi izdelki izpolnjujejo evropske standarde. Izvoznikom Komisija svetuje, da uvedejo stroge sisteme sledljivosti »od panja do medu« in ukrepe za nadzor kakovosti. Sledljivost »od panja do medu« se nanaša na sposobnost sledenja medu od panja do končnega potrošnika. To vključuje dokumentiranje vsake faze proizvodnje, od čebelarstva in točenja do predelave in pakiranja, običajno z uporabo označevanja ali digitalnih sistemov sledenja. Ključnega pomena je pravilno opredeliti naravo, sestavo in izvor medu, ki se trži. Pomembno je tudi hraniti vzorce medu od dobaviteljev, da se izsledi morebitna kontaminacija ali ponarejanje.

Vendar pa ob tem Boštjan Noč, predsednik ČZS in predsednik EBA, opozarja, da je sistem pomanjkljiv in zgolj delno uspešen ter da bi bila potrebna kontrola že ob vstopnih točkah v EU, in ne šele na prodajnih policah, kjer je lahko ponaredek odkrit šele, ko je večina že prodanega potrošnikom.