Digitalne tehnologije v kmetijstvu

Evropska Unija s Strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023–2027 podaja nabor ukrepov (t.i. intervencij) za uresničevanje 9 specifičnih ciljev evropske SKP in horizontalnega cilja za razširjanje znanja, inovacij in digitalizacije. S tem SN 2023–2027 sledi vsem 3 krovnim ciljem SKP: konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja.

Uporaba digitalnih tehnologij v kmetijstvu lahko prinese več koristi od optimizacije proizvodnje, Izboljšane dobrobiti živali, izboljšanih delovnih pogojev, večje preglednosti do večje konkurenčnosti.

Kot je navedeno na spletni strani https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope, digitalizacija lahko podpira kmete pri sprejemanju boljših odločitev, optimizaciji dejavnosti in povečanju produktivnosti. Kar pa vodi k večjim dobičkom in bolj trajnostnemu kmetijskemu sektorju. Tehnologije preciznega kmetovanja zmanjšujejo vložke in proizvodne stroške ter okoljski odtis kmetijskih dejavnosti z optimizacijo rabe virov in zmanjšanjem odpadkov. Digitalne aplikacije lahko povečajo dobrobit živali, npr. s sledenjem zdravstvenim razmeram.  Avtomatizacija in optimizacija z digitalnimi tehnologijami, vključno z robotiko, pa zmanjšujeta fizično in duševno delovno obremenitev kmetov, kar vodi do boljših delovnih pogojev. Posebne digitalne tehnologije, kot je blokovna veriga, izboljšujejo sledljivost in preglednost kmetijskih proizvodov v vrednostni verigi, kar potrošnikom omogoča bolj ozaveščeno izbiro. Digitalizacija pomaga evropskemu kmetijskemu sektorju, da ostane konkurenčen na svetovni ravni z zagotavljanjem inovativnih rešitev in ustvarjanjem novih poslovnih priložnosti za vse akterje v vrednostni verigi.

Kljub koristim pa ostajajo tudi pomisleki, oziroma pomanjkanje ozaveščenosti in digitalnih spretnosti. Mnogi kmetje se morda ne zavedajo morebitnih koristi digitalizacije ter morda nimajo potrebnih spretnosti in virov za uporabo novih tehnologij. Številna podeželska območja še vedno nimajo zanesljivega in cenovno ugodnega dostopa do interneta, kar ovira uvajanje digitalnih tehnologij, kar je eden od ključnih dejavnikov, ki povzročajo „digitalne razkorake“ med kmeti. Stroški izvajanja nekaterih digitalnih tehnologij pa so lahko tudi višji od morebitnih koristi, zlasti za male kmete.

Da bi bila digitalizacija vključujoča in dostopna vsem, morajo oblikovalci politik, vodilni v industriji in ponudniki tehnologije sodelovati, da bi pregledno spodbujali koristi digitalizacije ter podprli kmete z usposabljanjem, viri in spodbudami za uvajanje novih tehnologij. S tem lahko evropski kmetijski sektor čim bolj izkoristi prednosti digitalne dobe, izboljša trajnostnost in dobičkonosnost ter hkrati obravnava pereča vprašanja, kot so prehranska varnost in podnebne spremem