Les kot domač, obnovljiv in cenovno ugoden energent ima še vedno zelo velik pomen, kljub vse večjemu številu vgrajenih toplotnih črpalk v slovenske domove. Temu pripomorejo tudi pretekla zvišanja cen nekaterih drugih energentov, kot sta kurilno olje in zemeljski plin. Ob razvoju vse boljših in naprednejših kurilnih naprav (peči) pa bo zagotovo še pridobival na pomenu tudi kot eden izmed pomembnih obnovljivih virov energije za Slovenijo. Še posebej na podeželju.

V običajnih letih lastniki peči in odkupovalci energetski les kupujejo izven kurilne sezone, ko ga je običajno na voljo dovolj. Temu primerno so nižje tudi cene, na evropskih trgih je bil lani najcenejši julija, v Sloveniji pa že maja, zatem pa so cene začele rasti. Letos so cene na evropskih trgih močno padale že od januarja pa vse do julija, v Sloveniji pa do oktobra. Najvišje cene bodo verjetno dosežene na prelomu leta in v začetku 2025. Vsaj tako napovedujejo nekatere analize trgov, ki med drugim navajajo, da so bila lesna goriva v povprečju zadnjih let najdražja v prvih treh mesecih leta. Trgovci in lastniki peči namreč pogosto napačno izračunajo potrebno količino lesa, ker je poraba v kurilni sezoni odvisna od trajanja in nihanja zimskih temperatur. Enkrat je lesa preveč, drugič premalo. In temu smo iz leta v leto vse bolj podvrženi. Zato se pogosto pojavijo potrebe po dodatnih nakupih ali pa so viški, zato so tudi cene lesnih goriv nepredvidljive. Tudi kurilna sezona 2023/24 je bila nepredvidljiva, saj je bila zima topla. Številni trgovci z lesom so imeli še dovolj drv in ostalih lesnih goriv na zalogi, cene pa so močno padle.

ZBIRANJE CEN LESNIH GORIV V SLOVENIJI

Z razvojem trga z lesnimi gorivi v Sloveniji se povečuje tudi zanimanje za spremljanje njihovih cen. Od leta 2011 jih spremlja Gozdarski Inštitut Slovenije dvakrat na leto, na začetku in koncu kurilne sezone. V analizo so vključene najpogostejše kategorije trdih biogoriv: polena, sekanci, peleti in briketi.

Ob začetku kurilne sezone 2024/25 Darja Stare in dr. Matjaž Dremelj pravita:»Cene energentov se spreminjajo glede na lastnosti ali kakovost, različne navedbe ter neustrezne deklaracije pa potrošnike hitro zavedejo. Med različnimi oblikami lesnih goriv še vedno prevladujejo drva, sledijo peleti ter lesni sekanci. Med proizvajalci se precej razlikujejo oblika in lastnosti lesnih goriv. S tega vidika je trg precej pester, potrošniki imajo veliko izbiro. V primeru drv so na voljo različne drevesne vrste, dolžina je lahko od 20 do 100 centimetrov, premer pa od 2 do 15 cm ali več, različna je vsebnost vode (zračno suh ali vlažen les). Tudi sekanci se razlikujejo po stopnji predelave oz. velikosti prevladujoče frakcije ter vsebnosti vode (sušeni in zeleni sekanci). Pri peletih in briketih so poleg omenjenih lastnosti pomembne tudi ustrezna gostota delca oz. gostota nasutja, mehanska obstojnost in vsebnost pepela.«

CENE ENERGENTOV V PRVI POLOVICI OKTOBRA 2024

Najbolj izrazito gibanje cen energentov je opaziti pri kurilnem olju, energetska kriza 2022 pa je povzročila večjo dinamiko tudi na trgu lesnih goriv, predvsem pri peletih, ki se jim je cena dvignila za več kot 100 %. V prvi polovici letošnjega leta smo beležili izrazito zvišanje cene zemeljskega plina, ki pa v drugi polovici leta pada. Po podatkih Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina naj bi padla vsaj za 20 %, napovedujejo pa še dodatno znižanje cen za gospodinjstva. To znižanje se bo verjetno poznalo tudi pri načinu ogrevanja večjih energetskih sistemov. Po podatkih Statističnega urada RS cena zemeljskega plina znaša 91 evrov/MWh in je trenutno 13 % nižja kot maja letos.

CENE LESNIH GORIV V PRVI POLOVICI OKTOBRA 2024

Trenutno so cene lesnih goriv nižje kot aprila 2024, razen v primeru sekancev, pri katerih je cena nekoliko zrasla. Med lesnimi gorivi so trenutno najdražji briketi in najcenejši sekanci.

Peleti

Za pelete, pakirane v 15-kilogramske vreče, bomo ob začetku kurilne sezone odšteli v povprečju 318 evrov/t, kar je 11 % manj kot aprila, torej ob koncu pretekle kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem lansko leto je cena za 25 % nižja. Kaže, da se cene peletov vračajo na stanje pred letom 2022, ko so se res močno zvišale (več kot 100 %) in tudi razlike med začetkom in koncem kurilne sezone so manjše. Ob koncu kurilne sezone 2021/2022 so namreč cene začele krepko naraščati in v avgustu 2022 smo zabeležili precejšen dvig. V oktobru 2022 so cene v povprečju znašale 612 evrov/t.

Cene peletov naj bi bile odvisne predvsem od kakovosti, vendar analize na slovenskem trgu kažejo, da cena ni vedno odraz njihove dejanske kakovosti (več informacij je dostopnih na spletni strani S4Q: www.wcm.gozdis.si/sl/s4q/kakovost-pelet-v-sloveniji). Peleti v 15-kilogramskih vrečah kakovostnega razreda A1 v povprečju stanejo 327 evrov/t, razred A2 pa stane 14 % manj, kar znaša 280 evrov/t.

Peleti so ob začetku nove kurilne sezone 41 % cenejši od kurilnega olja. Cena kurilnega olja znaša 114 evrov/MWh, cena peletov pa 68 evrov/MWh. Največjo razliko med ceno peletov in kurilnega olja smo zabeležili v drugi polovici leta 2012, ko so bili peleti za skoraj 50 % cenejši od kurilnega olja. Tako visoki razliki smo se približali tudi v maju 2022, ko je znašala kar 46 %. Najmanjša razlika v ceni pa je bila oktobra 2022, ko so bili peleti le 6 % cenejši od kurilnega olja.

Cene peletov se razlikujejo glede na količino ter obliko embalaže. Če pelete kupimo v razsutem stanju, lahko privarčujemo v povprečju do 20 evrov na tono (6 %). V t. i. big-bag vrečah pa lahko privarčujemo do 33 evrov na tono (10 %) glede na pelete v 15-kilogramskih vrečah. Največje povpraševanje je po peletih v 15-kilogramskih PVC vrečah ter zloženih na paleto, zato je tudi cena višja.

Cene peletov se razlikujejo tudi med različnimi skupinami ponudnikov. Najdražji so običajno pri distributerjih, najcenejši pa so bili vsa leta neposredno pri slovenskih proizvajalcih. O zadnjem zbiranju podatkov pa so bili prvič najcenejši pri spletnih ponudnikih. Razlika je majhna, peleti pri spletnih ponudnikih so le okoli 1% cenejši, kar predstavlja slabe 4 evre/t. Do razlike je prišlo, ker so pri slovenskih proizvajalcih cene najmanj padle glede na preteklo kurilno sezono. Tako je cena pri njih le 6 % nižja, pri spletnih ponudnikih 10 %, pri distributerjih pa kar 12 % nižja glede na preteklo zbiranje podatkov. Cene pri distributerjih so 7 % (ali 23 evrov/t) višje kot neposredno pri slovenskih proizvajalcih oz. za 9 % (ali 27 evrov/t) višje kot pri spletnih ponudnikih.

Sekanci

Na slovenskem trgu prevladujejo sekanci velikostnega razreda P16 in P31, velikostnega razreda P45 pa je najmanj na trgu. Največ jih je z vsebnostjo vode od 25 % do 35 % oz. več kot 35 %. Od procesa proizvodnje sta najbolj odvisna prevladujoča velikost delcev in vsebnost vode, medtem ko so preostali parametri kakovosti odvisni predvsem od uporabljene surovine. Posledično omenjena parametra najbolj vplivata na končno ceno proizvoda. Po navadi velja, da so sekanci z manjšimi delci v prevladujoči frakciji ter z manjšo vsebnostjo vode dražji, saj je za drobljenje in sušenje lesne biomase potrebne več energije. Zato je razumljivo, da so sekanci s prevladujočo frakcijo od 3,15 do 16 milimetrov (P16) ter vsebnostjo vode do 20 % (M20) praviloma dražji od sekancev z večjo velikostjo delcev in vlažnostjo nad 40 %.

Za sekance, ki se jih proda največ, tj. z vlažnostjo okoli 30 % in velikostjo delcev okoli 31 milimetrov (P31), znaša cena ob začetku kurilne sezone 109 evrov/t, kar je 13 % več kot aprila 2024. Za suhe sekance (vlažnost do 20 %) istega velikostnega razreda (P31) znaša cena 119 evrov/t.

Na ceno dostavljenih sekancev vplivajo tudi stroški prevoza, ki se zaračunavajo bodisi na število prevoženih kilometrov bodisi na količino dostavljenih sekancev. Po navadi je bila cena sekancev z dostavo 10 do 20 % višja, po poročanju nekaterih ponudnikov pa je lahko tudi manj kot 10 % višja.

Drva

Na slovenskem trgu so v prodaji drva različnih drevesnih vrst, različne vlažnosti (od svežih do zračno suhih in sušenih v sušilnicah) ter dimenzij. Prevladujejo bukova drva, polsuha oz. vlažnosti okoli 30 % in več, ter dolge 25 do 33 centimetrov. Cene drv z dolžino od 25 do 33 centimetrov so približno enake, polmetrska in metrska drva pa so v povprečju 20 % cenejša.

Trenutno znaša cena drv vlažnosti 20 % (M20) in dolžine 25 centimetrov (L25) v povprečju 252 evrov/t z DDV (oz. 126 evrov/prm) in je 6 % nižja kot ob koncu pretekle kurilne sezone ter kar 16 % nižja kot v enakem obdobju lani.

Pričakovano smo najnižje povprečne cene (okoli 126 evrov/t) zabeležili v prvi in drugi polovici leta 2014, po žledolomu. Od takrat so se cene dvignile. Trenutno je na trgu v ponudbi največ drv vlažnosti okoli 30 % in dolžine 25 centimetrov. Njihova cena v povprečju znaša 220 evrov/t z DDV (oz. 110 evrov/prm). Cena je 32 evrov/t nižja kot cena suhih drv istih dimenzij.

Briketi

Kot nadomestilo za drva so (predvsem v kaminih) velikokrat v rabi briketi. Njihova prednost pred drvmi je večja gostota energije, kar se odraža v daljšem času izgorevanja. Zaradi uporabljene surovine in postopka izdelave je vsebnost vode od 12 do 15 %. Tona briketov, pakiranih po 10 kilogramov, znaša okoli 322 evrov, kar je 11 % manj kot ob koncu pretekle kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem lani je cena briketov kar 19 % nižja. Najvišje cene briketov od začetka zbiranja cen v letu 2011 so bile avgusta lani, ko je cena znašala 456 evrov/t.

Razlike v ceni lahko opazimo tudi med različnimi načini pakiranja. Najcenejši so v velikih pakiranjih in t. i. big-bag vrečah, najdražji pa pakirani po 10 kilogramov v kartonastih škatlah. Na trgu so najbolj dostopni briketi v 10-kilogramski embalaži, nismo pa našli ponudnika, ki bi prodajal brikete v razsutem stanju. Dobijo se v big-bag vrečah po 1000 kilogramov in v 20-kilogramski embalaži, katerih cena znaša 200 evrov/t.