Največja naravna nesreča (poplave 4. avgusta 2023), ki je Slovenijo prizadela doslej, je povzročila za skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Vlada je v letu dni po ujmi za pomoč in sanacijo (do 24. julija 2024) nakazala 805 milijonov evrov. Več podatkov je objavljenih na spletni strani:

https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ukrepi-drzave-za-pomoc-po-poplavah-avgusta-2023

Vlada je med drugim izplačala tudi 4,3 milijona evrov za sanacijo kmetijskih objektov. Prizadeti kmetje pa so bili deležni tudi nekaj sredstev iz paketa 10 milijonov evrov za hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ki sta jih med upravičence razdelila Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas.

Leto dni po katastrofalni ujmi je Savinjska dolina po izvedenih intervencijskih delih deležna predvsem čakanja na odločitve birokracije, kako se bo dolina obnavljala in kako bo škoda povrnjena ter kako bo država nudila nadaljnjo pomoč. To ‘čakanje’ zmoti le prevažanje gramoza sem ter tja po dolini, ki se je izkazalo za očitno dobičkonosen posel, saj je v in ob strugi Savinje kar nekaj najnovejših bagrov in ostale mehanizacije … Okna uničenih hiš pa nemo zrejo v dirko kamionov z gruščem. Brez besed ostajajo tudi kmetje – sicer že usodno navajeni čakanja, ki pa jih je vsaj ena od pomoči izjemno prizadela. Še več, mnogi so nam povedali, da je eden od ukrepov povzročil med njimi hud nemir in da je z njim Vlada med kmete prinesla pravi razdor. Gre za Odlok o zagotavljanju nujne finančne pomoči za ublažitev premoženjske škode na kmečkih in poslovnih stavbah ter kmetijskih zemljiščih zaradi poplav in plazov avgusta 2023. Objavljen je bil 1. marca 2024 in je med pogoji zahteval vsaj 100.000 evrov standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva. Odlok je s tem pogojem med drugimi prizadel tudi hmeljarje. Absurdno je, da je hmeljarska kmetija, ki je imela v celoti uničen pridelek, ostala brez pomoči, ker ne dosega omenjenega pogoja. Na splošno bi lahko v celotni dolini na prste prešteli kmetije, ki izpolnjujejo ta pogoj. Tako je pomoč v Savinjski dolini dobilo le nekako 6 kmetij, seveda tistih največjih, ki bi pravzaprav brez nje lažje preživele kot tiste manjše. Kot je razvidno iz javno objavljenih podatkov, je najvišjo pomoč (okoli 700.000 evrov) prejel gorenjski preprodajalec krompirja.

Na kmetijskem ministrstvu sicer trdijo, da je bil omenjeni odlok sprejet po usklajevanju s kmetijskimi organizacijami. A kot nam je povedal predsednik Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, ob sprejemanju tega odloka usklajevanja ni bilo. Ko je KGZS izvedela za pripravo tega odloka, je pristojnim posredovala svoje nasprotovanje navedenemu pogoju, a to ni bilo upoštevano. In ko sem te dni govoril z enim od tistih, ki je ministrstvo povprašal, zakaj tako, mi je dejal, da so mu odgovorili zelo na kratko: »Tako smo se odločili.«

Za moje pojme, in najbrž še koga drugega, so se odločili sramotno. Še posebej, če se spomnimo besed predsednika vlade Roberta Goloba, ki je v prvih dneh po ujmi dejal: “Morali bomo biti pravični in najti bomo morali način, da bi vsak dobil toliko, kolikor je proporcionalno utrpel škode. Predvsem tisti, ki so izgubili največ oziroma vse.Najpomembnejše sporočilo je: tukaj smo, ker smo solidarni z vami in ker nismo pozabili in ne bomo pozabili na vas. Lahko računate na pomoč in jo boste tudi dobili.« Spomnimo pa se tudi premierjevih obljub: »Gradili bomo montažne objekte, smo že v stiku z največjimi proizvajalci montažnih hiš v Sloveniji. Po njihovih zagotovilih imajo kapacitete za 100 hiš na mesec. 100 hiš na mesec!«

Doslej ni bila zgrajena še nobena. Med čakanjem pa si lahko prebiramo parole največje vladne stranke: »Stremimo k vrednotam, ki so sočloveku sprejemljive.Naša vodila so svobodna in odprta družba, zaupanje v sočloveka, skupnost, državo in njene institucije. Verjamemo v spoštovanje, kulturo dialoga in odgovorno sodelovanje.« Ob zaletavih izjavah našega premierja in ob ‘neizjavah in neodgovorih’ naše kmetijske ministrice ter ob javno danih in neuresničenih obljubah, ki se sicer spreminjajo iz dneva v dan, je razočaranje med kmeti, prizadetimi v katastrofalnih poplavah, čedalje večje.