Cene gozdnih lesnih sortimentov

Trenutna šibka gospodarska rast je sicer najvišja v letu in pol, a to le po zaslugi nekoliko večje zasebne potrošnje in storitev, industrija in gradbeništvo pa ostajata v recesiji. Po podatkih Evropskega združenja gradbene industrije (FIEC) je slika v večini Evrope mračna, pri čemer gradbeni sektor v večini držav doživlja šibko rast ali krčenje, projekcije za leto 2024 pa so v večini Evrope precej pesimistične. Zato tudi v gozdarstvu in proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov ne kaže prav rožnato. Zmanjšuje se tudi poraba lesa listavcev, saj parketarska in pohištvena industrija beležita padce proizvodnje. Zaupanje v boljše obete za lesnopredelovalno panogo sicer ostaja visoko, vendar pa se bo s 1. januarjem 2025 pojavila težava pri dostopu do trajnostno upravljanih surovin kot posledica uveljavitve evropske Uredbe o krčenju gozdov (EUDR). Ta pravzaprav povzroča težave celemu svetu. Konec maja so tudi ZDA pozvale EU, naj odloži izvajanje te uredbe, dokler se ne obravnavajo njeni izzivi in rešijo bistveni problemi.

Trenutne ocene napovedujejo celo nadaljnje poslabšanje na svetovnem trgu lesa v prihodnjih mesecih. Proizvodnja in poraba žaganega lesa vse od druge polovice leta 2022 neprestano upadata ne le zaradi težav gospodarstva, temveč tudi zaradi geopolitičnih napetosti. Lesnopredelovalna industrija se povsod po svetu sooča z naraščajočimi stroški dela, pomanjkanjem delovne sile in visokimi cenami energije. Gradbeni trgi so šibki tudi za žagarsko industrijo na pomembnih izvoznih trgih, kot sta Kitajska in Japonska. ZDA so bile leta 2023 sicer delna izjema in nekatere evropske žage so na račun izvoza v ZDA nekako prebrodile to zahtevno poslovno okolje. Letos pa so cene žaganega lesa (in hlodovine) v zadnjih šestih tednih izjemno padle. V Kanadi je tako te dni cena žaganega lesa pod 150, v ZDA pa pod 180 €/m3. Poleg nizkih cen pa se je za izvoznike hlodovine, žaganega lesa, pohištva in drugih končnih izdelkov iz lesa pojavila dodatna težava ob zvišanju cen oceanskih zabojnikov. V zadnjih sedmih tednih so se cene teh dvignile za skoraj 60 % oziroma kar za okoli 200 % v enem letu.

TRG LESA V AVSTRIJI

Iz avstrijske kmetijske gozdarske zbornice poročajo, da so avstrijske žage zelo dobro založene s hlodovino iglavcev, zato je povpraševanje po hlodovini trenutno nizko. Zaloge hlodovine se povečujejo že v samih gozdovih, kjer se sekači osredotočajo predvsem na sečnjo poškodovanega lesa. Vodilni program smrekove hlodovine kakovosti A/C 2b+ ima trenutno širok razpon cen po vsej Avstriji, in sicer med 83 in 107 €/m3 na kamionski cesti. Povpraševanje po macesnu že kar standardno presega ponudbo, cene zanj pa ostajajo enake. Cene bora pa so se nekoliko znižale. Dobro so s hlodovino založene tudi industrije papirja, celuloze in plošč. Cene industrijskega lesa so stabilne in znašajo med 63 in 98 €/t. Kar se tiče energetskega lesa, pa so razmere precej napete in dodatne količine nad že sklenjenimi pogodbami je težko prodati. Nizka poraba v zadnji kurilni sezoni in temu primerno visoke zaloge ter velika ponudba, deloma tudi industrijskega okroglega lesa, zavirajo povpraševanje po energetskem lesu. Lastniki gozdov se tako srečujejo s kar nekaj težavami pri prodaji hlodovine. Ob tem pa v primeru iglavcev v feromonskih nastavah za spremljanje lubadarja opažajo močno povečan ulov. A hladno in mokro vreme zadnjih tednov jim je prizaneslo in nekoliko upočasnilo izbruh podlubnikov.

TRG LESA V SLOVENIJI

Stanje na trgu gozdnih lesnih sortimentov je v Sloveniji še slabše kot v sosednji Avstriji, saj so cene padle še nižje. Cene smrekove hlodovine se glede na kakovostne razrede gibljejo med 80 in 125 €/m3 za žagarsko industrijo. Cene celuloze pa se gibljejo med 20 in 30 €/t.

Sicer pa omembe vredne sečnje v naših zasebnih gozdovih v tem času ni. Nekaj sečnje je le pri večjih lastnikih gozdov, ki pa nam že poročajo o povečanem pojavu podlubnikov. Zato od Zavoda za gozdove (ZGS) že nekaj časa pričakujejo odločbe za sanitarno sečnjo, a jih mnogi še niso prejeli, čeprav bi menda s sečnjo lahko pričeli tudi na lastno pobudo in o tem obvestili revirnega gozdarja. Kot poročajo predstavniki lesnopredelovalne industrije, ki imajo sklenjene dolgoročne pogodbe o dobavi hlodovine iz državnih gozdov, pa so cene te hlodovine poglavje zase.

OBNOVA GOZDOV IN SETEV Z DRONI

V zadnjem tednu maja je potekal t. i. teden gozdov. ZGS je ob tem beležil tudi 30 let delovanja z geslom »sonaravno upravljanje z gozdovi in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam«. Kot zgovoren primer tega so na ZGS navajali: »setev z droni, uporaba hidrogelov in digitalizacija gozdarstva.« Pa smo jim zato zastavili nekaj vprašanj v zvezi s tem.

Kakšen delež pogorelih površin na Krasu je bil doslej obnovljen s setvijo z droni in kolikšen bo predvidoma ta delež ob zaključku obnove pogorišča?

Setev semenskih kroglic z droni je inovativen pristop pri obnovi gozda, ki je bil v Sloveniji prvič izveden lani decembra na požarišču na Brestovici na Krasu. Na Krasu smo zaenkrat z droni posejali semenske kroglice le na tem objektu na površini 1 ha. Poudariti je treba, da je pri nas to začetna, poskusna izvedba tega načina obnove, namenjena preizkušanju novih metod v posebno ekstremnih razmerah, kjer je obnova gozda zelo zahtevna tako zaradi terenskih razmer (dostopnost, rastni pogoji) kot tudi zaradi vse bolj perečega pomanjkanja delovne sile. Zato izvajanje setev z droni zaenkrat služi pretežno preučitvi ustreznosti in uspešnosti takšnega načina obnove gozda. Z enakim namenom je bila izvedena tudi druga izvedba setve z dronom letos maja na Boču – prav tako na površini 1 ha.

Kakšen je strošek obnove gozda s setvijo z droni na hektar površine – ne glede na to, kdo ga plača – če upoštevamo cilj dobiti približno 2000 drevesc višine 1 m na hektar?

S stroški obnove gozda z droni nismo v celoti seznanjeni, ker je vse stroške pokril donator. Vrednost obnove je bila stvar dogovora med donatorjem in hrvaškim podjetjem Projekt O2, ki je setev izvedlo.

Kakšen je strošek »dronske obnove« na hektar v primerjavi s klasično sadnjo in kakšen v primerjavi z naravno obnovo?

Ocenjujemo, da je strošek klasične sadnje še vedno bistveno manjši od setve z droni, vendar pa bi se lahko v prihodnje z bolj pogosto uporabo dronov ta način obnove tudi pocenil. Stroški obnove s sadnjo so lahko zelo različni glede na lokacijo, sadike, teren itd. Brez priprave sestoja na obnovo in brez zaščite znašajo stroški obnove s klasično sadnjo 2000 sadik med 4000 in 8000 €/ha. Daleč najcenejša je naravna obnova, kjer je mestoma potrebna priprava sestoja na obnovo, ki znaša od 600 do 700 €/ha.

Kakšna je približna cena povprečnega gozda na območjih, ki so primerljiva s tistimi, ki so na območju pogorišč na Krasu?

Podatkov o trenutnih cenah gozda ne vodimo, so pa podatki o aktualnih cenah gozdnih zemljišč javno dostopni na spletnih straneh GURS.

Kakšna je vaša ocena stopnje preživetja z dronom vnešenih mladic gozdnega drevja brez dodatnega posega v populacijo rastlinojede parkljaste divjadi? V mislih imamo torej vznik, ki preživi okoljske vplive, ne pa omenjene divjadi. Je potrebno npr. z ograjami dodatno zaščititi posejano območje?

Te ocene še ne moremo podati, ker je bila prva lokacija na Krasu posajena šele pred nekaj meseci. Zaradi počasne kalitve posajenih semen – predvsem lipa in lipovec lahko kalita šele po dveh letih zaradi dormance semena, je potrebno za oceno uspešnosti počakati še vsaj eno ali dve vegetacijski sezoni. Uspeh setve bomo preverili s standardnimi metodami monitoringa in ocenjevanja uspešnosti obnove, kot jih sicer že vseskozi redno izvajamo na Zavodu za gozdove Slovenije. Preživetje je odvisno od več faktorjev in, kot ugotavljate sami, je za uspeh obnove pomembno, da mladje preraste v fazo gošče. Z droni sejemo na težko dostopnih mestih, zato v teh primerih nista možna postavitev ograje ali zaščita klic. Je pa ob sadnji na vseh zaradi divjadi ogroženih predelih potrebno mladje zaščititi.

Kakšna je ocenjena površina, ki bi jo lahko »posejali« s semeni gozdnega drevja letno v Sloveniji, upoštevajoč pri tem tudi neko povprečno količino ujm v zadnjem desetletju?

Setev je ukrep, ki je smiseln v ekstremnih razmerah, kot so npr. na Krasu ali na strmem alpskem svetu, drugje po Sloveniji pa obnova s setvijo na večjih površinah zaenkrat ni smiselna. Letno z obnovo na umeten način v Sloveniji povprečno obnovimo okrog 700 ha gozda. Ocenjena površina, ki bi jo lahko v prihodnje posejali z droni, pa bo odvisna predvsem od rezultatov uspešnosti testnih setev.

Koliko bi obnova teh površin z droni stala (vključno z vsemi stroški) skupaj in na hektar?

Ker je metoda setve semenskih kroglic v zelo začetni in poskusni fazi, na to vprašanje še ne moremo odgovoriti.

Imamo v Sloveniji za tako obnovo na razpolago dovolj usposobljenega kadra, tehnike (droni ipd.), sredstev?

Ker do sedaj te vrste obnove v Sloveniji še nismo izvajali, tudi ne moremo imeti zadovoljivih kapacitet za bolj množično izvedbo. Zaenkrat pa tudi še ni potrebna.

Koliko ljudi in dronov bi potrebovali letno za obnovo gozdov z droni v Sloveniji za zgoraj opisan obseg?

Takšnih ocen zaenkrat še ne moremo podati, saj bo v prihodnje uporaba tovrstne obnove odvisna predvsem od pridobljenih rezultatov testnih setev, delno pa verjetno tudi od razpoložljive delovne sile za opravljanje del v zvezi z obnovo gozda.

Koliko mesecev na leto je takih, da se lahko izvaja setev z droni?

Pri načrtovanju setve z droni moramo upoštevati vremenske razmere, brez padavin in vetra, ker v takih razmerah droni ne morejo poleteti. Najprimernejši čas za setev pa je spomladi in jeseni, na Krasu pa tudi pozimi.

Kakšna je ocena hitrosti obnove povprečnega slovenskega gozda (do razvojne faze gošče, višine približno 1 m) pri naravni obnovi, pri klasični obnovi s sadnjo in pri obnovi z dronskim sejanjem semen?

Razvoj gozda do faze gošče je zelo različen glede na rastišče – med 10 in 20 let po nasemenitvi. Glede na dinamiko rasti mladja sta naravna obnova in setev z droni časovno enaka, saj se pri setvi semena upošteva naravni proces nasemenitve. Razlika je v tem, da pri naravni nasemenitvi na tla pade bistveno več semena kot pri setvi z droni, zato je pri naravni obnovi mladje bistveno gostejše. Pri obnovi s sadnjo pa se ta čas zmanjša za 2 do 3 leta glede na starost sadike in ustreznost nege nasada, predvsem pravočasnih obžetev.

KAJ NAJ SI OB TEM MISLIMO LASTNIKI GOZDOV?

Odgovori ZGS se zdijo pravzaprav zaskrbljujoči. V Sloveniji se preizkuša nekaj kar niti ni novo. Stvar je bila že preizkušena na Hrvaškem in vsaj od tam bi lahko pridobili kakšne nujne parametre, kot so cena, uspešnost sadnje ipd. Tako pa o tem menda vemo le to, da je na hektar bistveno dražje kot cena odraslega gozda in drugih načinov sadnje, hkrati pa se to razglaša kot ključno za našo prihodnost.

Od resne in strokovne državne inštitucije je to pravzaprav neresno, morda zavajajoče in neodgovorno, in to razvojni stopnji nove tehnologije navkljub. ZGS ob odgovorih, da je cena stvar, ki jo poznata le izvajalec in sponzor, deluje kot marioneta v službi naročnika in izvajalca posla, od katerih imata vsak svojo jasno računico, širšo javnost pa se zavaja z neko meglo. Morda bi jih treba vprašati še, kakšne revolucije bodo gozdovom prinesli hidrogeli in digitalizacija gozdarstva. Zaželeni bi bili vsaj skromni izračuni v valuti, s katero kupujemo kruh in mleko, ne pa v megatonah obljub. Slednje tudi zato, ker vsak davkoplačevalec želi vedeti, kako se porablja njegov denar, prav tako pa tudi lastnik gozda želi vedeti, pri čem je.