Nujno znižanje varstvenega statusa volkov

Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) volkovi v Evropi od leta 2007 niso več ogroženi, še vedno pa so strogo zaščiteni po Bernski konvenciji. Evropska komisija ima v postopku predlog znižanja statusa zaščite volka iz »strogo zaščitenega« v »zaščitenega«. Ogroženi rejci domačih živali si odločitve o tem želijo v kar najkrajšem času. »Čeprav ni natančno znano, koliko volkov je prisotnih, pa v mnogih državah članicah EU obstajajo jasni znaki, da se število povečuje, ker se njihov obseg širi, novi tropi pa se naseljujejo na območjih, kjer volkov že dolgo ni bilo,« pravi poglobljena študija o stanju volkov v EU, ki jo je naročila Evropska komisija. Po zadnjih podatkih o populaciji volkov v EU so bili volčji tropi leta 2023 prisotni v 24 celinskih državah, torej v vseh, razen na Irskem, Cipru in Malti. Ocenjeno je bilo, da je po vsej EU skupno približno 20.300 volkov.

Države z največ volkovi v EU so Italija (3307), Romunija (2500–3000), Španija (>2100), Poljska (1886), Nemčija (1400) in Grčija (1020). Število volkov v Bolgariji je negotovo (uradni podatek za leto 2023 je 2712 volkov, v obdobju 2013–2018 pa naj bi jih bilo od 800 do 1200) in študija v njihov podatek dvomi. V Sloveniji naj bi bilo na začetku leta 2023 17 tropov, ki naj bi skupno šteli 116 osebkov.

ŠKODE PO VOLKOVIH

Kot ugotavlja študija, škoda na domači živini presega zgolj gospodarsko vprašanje. Na nekaterih območjih ima ekstenzivna živinoreja ključno vlogo pri ohranjanju travišč z visoko biotsko raznovrstnostjo, v sredozemskih pokrajinah pa lahko prepreči gozdne požare. Poleg tega ima plenjenje hišnih ljubljenčkov, kot so jahalni konji ali lovski psi, čeprav je manj pogosto kot škoda na živini, močan in naraščajoč čustveni pomen za lastnike in širšo javnost.

Resolucija Evropskega parlamenta je poudarila, da je dobro spremljanje trendov škode pri živinorejcih osnovni predpogoj za uspešne politike. Podatki o škodi običajno izhajajo iz podatkov o odškodninah. Toda v nekaterih državah je škoda zaradi volkov povrnjena le delno, v nekaterih državah pa sploh ne. Rezultati škod za leto 2022 temeljijo na informacijah, prejetih kot odziv na zbiranje podatkov Evropske komisije, ki se je začelo 4. septembra 2023. V EU manjkajo podatki iz Bolgarije in Madžarske, kjer se odškodnine za škodo po volku ne izplačujejo, ter iz Romunije, kjer so na voljo le delni podatki.

Volkovi v EU na leto pokončajo najmanj 65.500 glav živine, in sicer 73 % ovac in koz, 19 % goveda in 6 % konj in oslov, od teh največ konj, rejenih za meso. Na Finskem in na Švedskem pa predvsem severne jelene.

Največje škode na živini so v zahodnoevropskih državah, za nekatere države vzhodne Evrope z veliko populacijo volkov, kot sta Bolgarija in Romunija, pa ni popolnih podatkov.

Pomori v Španiji (približno 14.000 poginulih glav na leto), Franciji (12.000) in Italiji (10.000) predstavljajo polovico vse škode na živini v EU.

Tudi druge države, kot so Nemčija, Grčija in Hrvaška, kažejo veliko škodo na živini. V Sloveniji je bilo leta 2022 po volku skupaj pokončanih 645 živali, od tega 602 glav drobnice.

MAINFELDSKA DEKLARACIJA

Medtem ko v Sloveniji samooklicani naravovarstveniki skušajo na vsak način preprečiti kakršen koli odvzem konfliktnih osebkov in nenazadnje tudi aktivno upravljanje s populacijami zveri, naravovarstveniki in ekologi iz Nemčije, Avstrije in Švice s t. i. Maienfeldsko izjavo pozivajo k spremembi direktive o habitatih in Bernske konvencije. Podpisniki deklaracije poudarjajo, da Evropa z nereguliranim širjenjem volkov uničuje svoje globalno edinstvene kultivirane traviščne krajine in povzroča vse večjo grožnjo zaščitenim vrstam na obdelovalnih površinah. Menijo, da je nujno takojšnje znižanje varstvenega statusa volkov.

Med drugim omenjena deklaracija pravi: »Evropa nujno potrebuje prostorsko diferencirano, aktivno upravljanje z volkom, ki je prilagojeno celotnemu ekološkemu in družbenemu okolju. Osnova za to naj bo tehnično utemeljeno, pregledno izpeljano prostoživeče ekološko prostorsko načrtovanje. Kjer varstva črede ni mogoče izvesti iz tehničnih razlogov in kjer pomembni naravovarstveni argumenti govorijo proti prisotnosti volka, je treba vzpostaviti varstvena območja pašnikov. Pri tem ima varstvo kulturne krajine prednost pred varstvom volkov. Izven pašnih varstvenih območij je potrebno trajno upravljanje z volkom, ki vključuje regulacijo populacije in uveljavitev meje prisotnosti (t. i. rdeče črte). Če je rdeča črta presežena, je treba odvzem izvesti takoj.«

POZIV VLADI RS

O trenutni fazi obravnave problematike zmanjšanja statusa zaščite volkov smo povprašali poslanca in člana odbora AGRI Franca Bogoviča, ki nam je povedal: »Že ob decembrski predstavitvi predloga k Bernski konvenciji, s katerim Evropska komisija predlaga znižanje statusa zaščite volka iz “strogo zaščitenega” v “zaščitenega”, sem izpostavil, da je ta odločitev edina pravilna in da je treba postopke izpeljati čim prej. Številni evropski in tudi slovenski kmetje – živinorejci in rejci drobnice, zlasti na območjih z gosto poseljenostjo populacije volkov – imajo zadosti čakanja. Vrnitev volkov in izjemno povečanje njihove populacije v EU je zagotovo velik uspeh z vidika krepitve biotske raznovrstnosti, vendar v današnjih razmerah predstavlja nepremostljivo oviro za številne kmete. Pokol rejnih živali s strani zveri je za kmeta tako materialni udarec kot tudi motivacijski in psihološki.«

Komisija je podala tudi obsežno študijo, ki ugotavlja, da je koncentracija tropov volkov v nekaterih evropskih regijah postala resnična nevarnost predvsem za živino. Analiza kaže, da se je populacija volkov v zadnjih dvajsetih letih povečala na 20.000 volkov na obširnih območjih, kar je privedlo do ogrožanja živinorejcev, rejce drobnice in varnosti na podeželju.

»Na to smo v Evropskem parlamentu opozorili tudi v resoluciji o velikih zvereh novembra 2022 in pozvali k takojšnji spremembi zaščite nekaterih velikih zveri. Komisija je to slišala, žal pa je med državami članicami EU, ki morajo predlog sklepa o spremembah k Bernski konvenciji tudi potrditi, veliko zadržkov. Kljub jasnim dokazom o nevarnosti za obstoj velikega števila visokogorskih kmetij in kmetij na odročnejših predelih ter konkretnih številkah o vse večjih populacijah volkov v številnih regijah po Evropi, tudi v Sloveniji, države zahtevajo nadaljnje analize. Še bolj sem šokiran, da pri tem sodeluje tudi Slovenija, kljub nenehnim pozivom slovenskih kmetijskih organizacij in prizadetih kmetov.

Očitno je ustavna pravica lastnikov domačih rejnih živali do svobodne gospodarske pobude in socialne varnosti za naše oblastnike – kot v številnih drugih primerih – le mrtva črka na papirju. Zato naj vlada prisluhne pozivom slovenskega podeželja in v okviru Sveta EU podpre čimprejšnje sprejetje predloga o znižanju zaščite volka v EU!«