Svet je kritičen do pretirano zelene politike EU

Sečnja listavcev se je v zasebnih gozdovih praktično ustavila, v manjšem obsegu pa se nadaljuje sečnja iglavcev, katerih pa cena na kamionski cesti ostaja na nivoju marca, razen za smreko in jelko kakovosti C, ki je padla za 3 do 4 evre/m³. Povpraševanje po lesu iglavcev se na splošno zmanjšuje, saj je gradbeništvo v EU, še posebej v Nemčiji in Avstriji, kjer predelajo največ hlodovine, še vedno v recesiji. Nič kaj bolje ni na področju pohištvene industrije. Trg ostalega industrijskega in tudi energetskega lesa ostaja stabilen in na nivoju prejšnjega meseca.

Pravijo, da če nemško gospodarstvo kihne, je slovensko slej ko prej prehlajeno. A kot poročajo nemški analitiki, je tamkajšnje gospodarstvo, še posebej gradbeništvo in s tem povezana lesnopredelovalna industrija, močno prehlajeno.

Temu primerno se novice, analize in komentarji o lesu in lesni industriji, ki prihajajo iz Nemčije, že nekaj mesecev nanašajo predvsem na energetski les. Natančneje, predvsem na cene in ponudbo pelet. Ob skorajšnjem koncu kurilne sezone so tam cene pelet padle hitreje, kot so pričakovali. Nemški inštitut za pelete (DEPI) tako poroča o povprečni marčevski ceni 296,20 evra/t. V primerjavi s februarjem se je cena znižala za 6 %, v primerjavi z marcem 2023 pa za 20,5 %. V nekaterih zveznih deželah pa so padle še nižje in so se konec marca gibale celo od 245 do 260 evrov/t. Cena toplotne energije, pridobljene iz pelet, je v Nemčiji marca znašala 5,92 centa za eno kilovatno uro. Cenovna prednost te energije pred kurilnim oljem je tako znašala okoli 42 %, pred zemeljskim plinom pa okoli 39 %.

Tudi v Avstriji gospodarstvo še kar stagnira. Gradbeništvo je zaradi visokih stroškov financiranja še vedno v recesiji. Kot poroča Avstrijska kmetijsko-gozdarska zbornica, se skladno s tem povpraševanje po smrekovi hlodovini ponovno zmanjšuje in v gozdovih se ob kamionskih cestah že ustvarjajo zaloge. Cene so sicer stabilne in se gibljejo med 95 in 113 evri/m³ za kakovost A/C 2b+. Povpraševanje po macesnu ostaja zelo veliko in presega ponudbo. Tudi borovina se še zadovoljivo prodaja, a stroka opozarja na čim prejšnjo prodajo posekanega, saj se zaradi višjih temperatur kaj hitro lahko pojavi modrikavost. Veliko povpraševanje pa ostaja po hrastovi in jesenovi hlodovini, s katero je treba ravnati kot v primeru borovine. Industrija papirja, celuloze in kartona odkupuje praktično vse, kar se v ta namen poseka – ponudba in povpraševanje sta praktično uravnotežena. Drugače pa je pri energetskem lesu, ki so se mu zaradi mile zime cene nekoliko znižale.

UREDBA EU O PREPREČEVANJU KRČENJA GOZDOV

Lani junija je v veljavo stopila Uredba o preprečevanju krčenja gozdov (EU Deforestation Regulation – EUDR), začetek njenega izvajanja pa je načrtovan za letošnji 29. december. Uredba, ki je ključni del načrtov Bruslja za doseganje ničelnih emisij do leta 2050, zahteva, da uvozniki zagotovijo podatke o geolokacijskih koordinatah in da dokažejo, da njihovo blago ni bilo pridobljeno z območij, prizadetih s krčenjem gozdov.

Uredba določa sedem ključnih proizvodov, odgovornih za večino krčenja gozdov, in sicer les, palmovo olje, govedo, soja, kakav, kava in kavčuk oz. guma.Podjetja pa bodo smela prodajati izdelke v EU le, če je dobavitelj osnovnih sestavin izdal t. i. izjavo o skrbnem pregledu, ki potrjuje, da njihovo blago ne izvira iz izkrčenih gozdov ali je povzročilo degradacijo gozdov od 31. decembra 2020.

Uredba države porekla razvršča med države z visokim, srednjim ali nizkim tveganjem krčenja gozdov. Organi EU pa naj bi izvajali preglede s pomočjo orodij za satelitsko spremljanje in analize DNK ter preverili, od kod prihajajo izdelki. Ob tem bi uporabljali tudi razne meritve, kot sta stopnja degradacije tal in širitev kmetijske dejavnosti, ter dokaze domorodnih skupnosti in nevladnih organizacij. Kazni za neupoštevanje uredbe o krčenju gozdov naj bi bile sorazmerne in odvračilne, najvišja globa pa bi znašala vsaj 4 % celotnega letnega prometa v EU.

NE V ŠKODO EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA, KMETIJSKEGA IN GOZDARSKEGA SEKTORJA!

Uredba je doživela veliko razburjenja v EU in še več drugod po svetu. Še posebno jezo je povzročila v več državah v razvoju, ki so EU obtožile, da drugim vsiljuje svoje zelene standarde. Glavne države proizvajalke palmovega olja, vključno z Indonezijo in Malezijo, so lani septembra Evropski komisiji očitale, da uredba ne upošteva lokalnih okoliščin in zmožnosti, nacionalne zakonodaje in certifikacijskih mehanizmov držav proizvajalk v razvoju, kot tudi njihovih prizadevanj za boj proti krčenju gozdov. Očitek je bil tudi, da uredba favorizira dobavne posle večjim proizvajalcem, ki si lahko privoščijo uvedbo sofisticirane geolokacijske tehnologije in ostala bremena dokazovanja.

Pomisleki in kritike do uredbe so in še prihajajo v vsega sveta. Še posebej kritični sta živilska in lesna industrija. O tem, kaj se z uredbo dejansko dogaja in v kakšni obliki naj bi zaživela, pa Komisija javnosti niti ne obvešča. Nedavno so številna evropska združenja lesnopredelovalne industrije podpisala izjavo, v kateri so Komisijo pozvala k odložitvi izvajanja uredbe, saj sistemi in podjetja nanjo niso pripravljeni. Nedavni članek v Financial Timesu je razkril, da Komisija namerava države, razvrščene z visokim, srednjim ali nizkim tveganjem, enotno obravnavati kot države s srednjim oz. standardnim tveganjem, da bi s tem dali več časa za prilagoditev. To pa pomeni, da bodo tržni akterji, ki pridobivajo svoje blago iz držav z nizkim ali visokim tveganjem, soočeni z enakimi obveznostmi potrebne skrbnosti. Preprosto povedano – poenostavljenega postopka za izvoz ali uvoz, ki bi sicer veljal za države z nizkim tveganjem, ne bo.

Ob tem, ko je pred dvema tednoma evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius sporočil, da predlog zakonodaje o obnovi narave, ki potrebuje zgolj še potrditev Sveta EU, nima zadostne podpore držav članic, je predstavnik belgijskega predsedstva Sveta Alain Maron dodal, da uredba EUDR »še vedno živi«, da je »zopet na dnevnem redu« ter da še vedno čaka na večinsko odobritev držav članic. Nekatere namreč zahtevajo revizijo. Neevropski mediji pa so razkrili, da nekatere članice zahtevajo, da dogovorjeni splošni cilj boja proti krčenju gozdov v tretjih državah ne smejo biti v škodo evropskega gospodarstva, zlasti evropskega kmetijskega in gozdarskega sektorja.

Ob skopih informacijah o tej temi v EU in glede na to, da smo v Sloveniji pred dobrim desetletjem že imeli vik in krik okrog potrebne skrbnosti v gozdni lesni verigi (t. i. prevoznice), pa danes v Sloveniji o tej temi vemo še manj.