V Doberdobu, ki ga opeva domoljubna pesem »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob«, stoji kmetija »Pri Cirili«, po domače Čuoč. Tu se s kmečkim turizmom, vzrejo oslov, vinogradništvom, pridelova­njem zelenjave in žita ter varjenjem lastnega piva znamke ČUOC ukvarja Matej Ferfoglia. Pri tem ga pod­pira cela družina, mama Cirila in ata Franc, ki sta sicer že upokojenca, partnerica Katja in sestra Alenka. Matej je tudi šef krajevne civilne zaščite oz. gasilcev in pevec v Mešanem pevskem zboru »Hrast«.

Glavni steber je nedvomno kmečki turizem. Z njim je pred tridesetimi leti začela mama Cirila, zato je ta de­javnost imenovana po njej. Povod za njen začetek je bila ukinitev osmic v goriški pokrajini. Na mizo oz. krožnik gostov pride le, kar na sonaraven način pridelajo doma. Uredili so primerne gostinske prostore tudi za večje skupine. Kmečki turizem je odprt od septembra oz. od začetka trgatve do božiča, nato od srede januarja do srede junija, ko se začne delo na poljih. Poleti pa počiva. In dela je dovolj, kajti pri Čuoču redijo svinje, imajo vinograde in pridelujejo svoja vina merlot, malvazijo in kabernet. Grozdje stiskajo v starodavni leseni sti­skalnici oz. preši. Od žitaric, ki jih potrebujejo za prašičjo krmo in var­jenje lastnega piva znamke ČUOČ, pridelujejo koruzo, pšenico in ječmen. Redijo okoli 25 prašičev za lastne potrebe. Imeli so tudi okoli sto koz, pa so jih šakali v teku enega samega leta požrli. Na italijanskem delu Krasa živi veliko šaka­lov. Sicer se občasno pojavljajo tudi volkovi, a šakal, pravi Matej, je za drobnico dosti bolj nevaren kot volk. Slednji pride in gre, šakal pa ostane tu, se množi in se kot vsejed preživlja od vsega, kar mu nudita narava in človek. Celo povrtnine ne zanemarja. Miza zanj je obilno pogrnjena. To čutijo tudi lovci. »Včasih smo imeli veliko srn, danes jih je vse manj,« ugotavlja Matej. Poleg tega je šakal v Italiji strogo zaščiten. Koze so pa sploh odlična pomoč proti zaraščanju kra­ške gmajne, pa tudi osli. Odkar jih ima, so mu jih že osem pokončali šakali. Pernata druščina, kot so kokoši, pavi, purani in faraoni ter slovenska pegatka, dopolnju­jejo pester živžav na domačiji.