Matej Ferfoglia na kmetiji Pri Cirili

V Doberdobu, ki ga opeva domoljubna pesem »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob«, stoji kmetija »Pri Cirili«, po domače Čuoč. Tu se s kmečkim turizmom, vzrejo oslov, vinogradništvom, pridelova­njem zelenjave in žita ter varjenjem lastnega piva znamke ČUOC ukvarja Matej Ferfoglia. Pri tem ga pod­pira cela družina, mama Cirila in ata Franc, ki sta sicer že upokojenca, partnerica Katja in sestra Alenka. Matej je tudi šef krajevne civilne zaščite oz. gasilcev in pevec v Mešanem pevskem zboru »Hrast«.

Glavni steber je nedvomno kmečki turizem. Z njim je pred tridesetimi leti začela mama Cirila, zato je ta de­javnost imenovana po njej. Povod za njen začetek je bila ukinitev osmic v goriški pokrajini. Na mizo oz. krožnik gostov pride le, kar na sonaraven način pridelajo doma. Uredili so primerne gostinske prostore tudi za večje skupine. Kmečki turizem je odprt od septembra oz. od začetka trgatve do božiča, nato od srede januarja do srede junija, ko se začne delo na poljih. Poleti pa počiva. In dela je dovolj, kajti pri Čuoču redijo svinje, imajo vinograde in pridelujejo svoja vina merlot, malvazijo in kabernet. Grozdje stiskajo v starodavni leseni sti­skalnici oz. preši. Od žitaric, ki jih potrebujejo za prašičjo krmo in var­jenje lastnega piva znamke ČUOČ, pridelujejo koruzo, pšenico in ječmen. Redijo okoli 25 prašičev za lastne potrebe. Imeli so tudi okoli sto koz, pa so jih šakali v teku enega samega leta požrli. Na italijanskem delu Krasa živi veliko šaka­lov. Sicer se občasno pojavljajo tudi volkovi, a šakal, pravi Matej, je za drobnico dosti bolj nevaren kot volk. Slednji pride in gre, šakal pa ostane tu, se množi in se kot vsejed preživlja od vsega, kar mu nudita narava in človek. Celo povrtnine ne zanemarja. Miza zanj je obilno pogrnjena. To čutijo tudi lovci. »Včasih smo imeli veliko srn, danes jih je vse manj,« ugotavlja Matej. Poleg tega je šakal v Italiji strogo zaščiten. Koze so pa sploh odlična pomoč proti zaraščanju kra­ške gmajne, pa tudi osli. Odkar jih ima, so mu jih že osem pokončali šakali. Pernata druščina, kot so kokoši, pavi, purani in faraoni ter slovenska pegatka, dopolnju­jejo pester živžav na domačiji.

Med pivovarje je Matej zašel pred štirimi leti. Je član kmečke pivovarniške zadruge, ki mu pivo zvari po nje­govih receptih. Ponudba obsega belo in temno pivo. Njegov ponos pa so nedvomno osli. Trenutno jih ima štiriinštirideset (44), pri čemer je osem oslic z mladiči. Stalno je pri čredi celak, ki jo varuje in skrbi za naraščaj. V manjših čredah, kar je dobro za obrambo proti šakalu, se pasejo na prostranih površinah kraške gmajne na Gradini in v Naravnem parku Doberdobskega in Pre­lesnega jezera. Osli so čez vse leto zunaj, ob neznosni burji ali drugih neurjih pa se zatečejo v staje ali pa v številne votline na Gradini tik ob vasi. Gradina je opuščen kamnolom, preluknjan kot emen­talski sir in nudi vse vrste živalim zatočišče in ugodne življenjske pogoje. Z rejo oslov je Matej začel leta 2016, ko so se štirje slovenski kmetje združili v Zadrugi »Kra­ška gmajna« in ustanovili projekt proti zaraščanju in za čiščenje Krasa. Čiščenje Krasa in ukrepi proti zaraš­čanju so, kot je pokazal uničujoč požar poleti 2022, nujno potrebni in učinkoviti. Požar se je ustavil prav tam, kjer je bila gmajna popasena oz. grmičevje razred­čeno. Pri tem pa drobnica, ovce in koze ter osli igrajo važno vlogo. Osli namreč popasejo in poteptajo tudi grm ruj (Cotinus coggygria, nemško: Perückenstrauch), na kar je ta divje buhteča rastlina hudo občutljiva. Na Krasu se v manjših čredah pase nad sto dolgou­hcev. Osli so seveda tudi atrakcija za goste. Matej pa srednjeročno načrtuje tudi pohodništvo z osli in po­nudbe za okrevanje.

Franc Wakounig, Fotografija: Tomo Weis