18. licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov

Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline je v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije pripravilo dan odprtih vrat in razglasitev rezultatov 18. licitacije vrednejših gozdnih lesnih sortimentov. Na tokratno licitacijo v Slovenj Gradcu je bilo pripeljanih 6498,66 m³ lesa oz. 6854 hlodov. Hlodovino so pripeljali tudi lastniki gozdov iz Avstrije, Hrvaške in celo iz Bosne in Hercegovine. Same licitacije pa se je udeležilo 56 kupcev, največ jih je bilo iz Slovenije (18), sledijo kupci iz Avstrije (13), Italije (11), Nemčije, Madžarske, Švice, Hrvaške, Češke, Poljske, Portugalske in Srbije. Ponujene hlodovine je bilo letos manj kot lani, manj je bilo vrhunske hlodovine, a v povprečju vseeno boljša kot lani. Nižje pa so bile tudi ponujene cene. Največ je bilo hlodovine hrasta in smreke, ki sta dosegla relativno dobro ceno. Skupni izkupiček letošnje licitacije pa znaša okoli 2,3 milijona evrov.

POGLEJTE KRATEK VIDEO FILM Z DOGODKA.

Kupca iz Italije in Nemčije, ki se vsako leto potegujeta za hlodovino najvišje kakovosti, se letošnje licitacije nista udeležila. Prav tako so manjkali kupci s Kitajske ali pa je morda kakšen od slovenskih kupcev kupoval za izvoz na Kitajsko. Najvišjo ceno je tokrat ponovno dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki pa je bil pripeljan iz Bosne in Hercegovine. Izlicitirana cena zanj je po kubičnem metru dosegla 6500 evrov za kubični meter oz. 9960,64 evra za cel hlod.

Povprečna cena vse prodane hlodovine ne glede na drevesno vrsto je znašala 345 evrov/m³, kar je za 14 evrov manj kot lani. Najdražji hlod javorja rebraša (pripeljan iz Bosne in Hercegovine) je bil letos prodan po 6500 evrov/m³, lani pa 14.960 evrov/m³. Kljub nižjim najvišjim ponujenim cenam in kljub nižji povprečni ceni vse hlodovine skupaj pa je povprečna prodajna cena letos narasla hrastoma dobu in gradnu, črnemu orehu, breku in slivi. Najbolj pa je padla povprečna cena češnji in jablani. Med posebnostmi letošnje licitacije pa je gotovo hlodič marelice (0,12 m³), za katerega sta bili oddani dve ponudbi in je bil prodan za 104 evre oz. za 869 evrov/m³. Najvišje cene so dosegali hlodi smreke, macesna in kakovostnejšega hrasta. Neprodanega je ostalo kar precej lesa, nekaj gorskega javorja povprečne ali slabše kakovosti, duglazije … Ta les naj bi se prodal v drugem krogu licitacije.

LASTNIKI GOZDOV O LETOŠNJI LICITACIJI

Že tradicionalno se vseh 18 let licitacije v Slovenj Gradcu udeležujejo člani društva lastnikov gozdov Laško – Sopota, in to najmanj en avtobus, ki si poleg licitacije vsakokrat v bližini ogledajo še kak primer dobre kmetijske prakse. Vsako leto na dražbo pripeljejo tudi nekaj kamionov lesa. Kot nam je povedal Herbert Blatnik iz Malih Grahovš, so letos prek društva pripeljali okrog 50 m³ večinoma hrasta. »V društvu skrbimo za izobraževanje lastnikov gozdov, v primeru licitacije lesa pa jim svetujemo pri izboru in organiziramo prevoz,« pravi Herbert in dodaja: »Člane smo v društvu prepričali, da na licitacijo pripeljejo res samo najboljši les. Izbor praktično naredimo že v gozdu. Še lani smo namreč videli veliko hlodovine, ki ne sodi na dražbo, in marsikak lastnik je bil na koncu razočaran. Letos je bilo že mnogo bolje in naš les je ves prodan.«

Slavko Seitl iz Tevč pri Laškem pa k temu dodaja: »Če daš les na licitacijo, te to v povprečju stane okrog 60–80 evrov po kubičnem metru. In če na njej prodaš po povprečni ceni, potem si naredil izgubo. Kot obiskovalec na licitacijo hodim že desetletje, kot prodajalec pa sem letos prvič na licitaciji. Hlodovino hrasta sem prodal za malo pod 1300 evrov/m³. Za naslednje leto pa imam v gozdu že ogledano lipo in nekaj hrasta.«

Z območja Trojan je hlodovino na licitacijo pripeljal Franc Bokal, ki je povedal: »Letos so cene nižje kot lani, še posebej sadnega drevja. Na licitacijo sem les pripeljal tretjič. Pred 10 leti sem hruško in jesen prodal za več kot 400 evrov/m³, hrast pa prek 700 evrov, kar je mnogo bolje kot tokrat. Hruška je bila letos v povprečju prodana po dobrih 240 evrov/m³. Za drugo leto pa imamo v gozdu že ogledanega nekaj hrasta in smreke, javor pa žal nima dobre cene.«

Slavko Dragovan iz Svržakov pri Metliki, ki redno že vsaj 15 let v Slovenj Gradec pripelje najboljši hrast iz Bele Krajine, pa pravi: »Letos smo malce zbegani, ker smo za nekatere hlode mislili, da jih bomo prodali bolje, za druge pa slabše. A je bilo na koncu ravno obratno. V debelinskem razredu med 40 in 50 centimetrov smo namreč pričakovali več kot v debelinskem razredu nad 50 centimetrov. Izkazalo pa se je, da je bila cena od debelinske stopnje 50 centimetrov naprej boljša. Licitacija je vedno nekoliko loterije. Kot lastniki tudi sicer precej tvegamo. Samo prevoz recimo iz Bele Krajine nas je stal 65 evrov/m³, treba pa je prišteti strošek licitacije, zato si ne moreš privoščiti, da bi pripeljal slabo robo. Sicer se na koncu zna zgoditi izguba. To se nam je že zgodilo – nekoč smo pripeljali ameriški hrast, pa se je izkazalo, da bi ga bilo bolje doma prodati za drva. Ampak poskušaš in tvegaš. Letos smo kar zadovoljni – na splošno bolj, kot smo pričakovali.«

Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren:»Posebnost letošnje licitacije je, da organizatorji licitacije in lastniki zemljišč, na katerih je razstavljen les, pričakujejo odločbe kmetijske inšpekcije. Vsi, ki se trudijo z organizacijo, predvsem lokalno društvo lastnikov gozdov, so zato prizadeti. Takšno ravnanje žalosti tudi našo zvezo. Še posebej nas žalosti, da so organizatorji licitacije po 18 letih, ko je ta praktično polnoletna, še vedno brezdomci – torej brez primernega prostora za izvedbo licitacije. Upam, da čez dve leti, ko bo jubilejno licitacija potekala že dvajsetič, ne bo več brezdomna.« Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline problem s prostorom sama ne more rešiti. Kot je na novinarski konferenci povedal podžupan Mestne občine Slovenj Gradec Peter Pungartnik, se občina zaveda problema, a ga kljub prizadevanjem doslej še ni uspela rešiti. Ob težavah z ustrezno lokacijo pa član Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in organizator dogodka Jože Jeromel pravi: »Januarja smo dobili inšpekcijski nadzor kmetijske inšpekcije zaradi prijave, da izvedba licitacije na kmetijskem zemljišču ni v skladu z zakonodajo. Takoj po prejemu prve odločbe smo se oglasili na MO Slovenj Gradec in skupno iskali možnosti rešitve. Ker je sprememba OPN dolgotrajni postopek, bo verjetno treba najti drug način, ki bi omogočal izvedbo licitacije. Se pa resno bojimo, da če bosta kaznovana lastnik in zakupnik zemljišča, se bosta težko odločila za ponovno soglasje za izvedbo licitacije na teh površinah.« O letošnji licitaciji pa Jeromel meni, da je uspešna, saj je kljub nekoliko manjši količini ponujenega lesa kot lani po kakovosti sortimentov najboljša doslej.

PRIMERJAVA S TUJIMI LICITACIJAMI

Slovenjgraška licitacija je po količini ponujenega lesa med največjimi licitacijami v Evropi. Za razliko od naše se licitacije po Evropi, še posebej v Nemčiji in Avstriji, praviloma izvajajo kar na kamionskih cestah v gozdovih in v večjem številu. Poleg tega je na ponujenega bistveno manj lesa, od nekaj sto do morda dobrih 1500 m³, vendar izključno najboljšega. Temu primerno so tudi povprečne prodajne cene mnogo višje. Za primerjavo: hrast, katerega cena je letos v Nemčiji padla za skoraj 20 %, se je tam prodajal po povprečni ceni okoli 730 evrov/m³ (lani okoli 880 evrov), najvišjo ceno pa je dosegal okrog 3200 evrov/m³. Pri nas je bila najvišja ponujena cena za hrast 2179 evrov/m³. Macesen je pri nas dosegel za dobrih 10 % nižjo ceno kot v Nemčiji in Avstriji. Po nekaj manj kot 10 % višji povprečni ceni (268 evrov/m³) pa je bila na naši licitaciji prodana hlodovina smreke. K višji ceni smreke je gotovo pripomoglo dejstvo, da kakovostne sveže smreke po Evropi na splošno primanjkuje zaradi preteklih ujm in neugodnega vremena za spravilo. Zmanjšalo se je tudi povpraševanje po javorju, ki je na letošnji dražbi dosegal nižjo povprečno ceno kot lani. Javorja rebraša pa je bilo na splošno precej manj in tudi kakovosti ni bilo ravno na pretek.

V Slovenj Gradcu je bil povprečna cena vse prodane hlodovine 345 evrov/m³, na nemških in avstrijskih dražbah se ta povprečna cena giblje okrog 570 evrov/m³. Vse to pa govori, da nam lesa vrhunske kakovosti, še posebej listavcev, v naših gozdovih počasi zmanjkuje. Temu sta zagotovo pripomogla desetletja trajajoče nerazumno opuščanje nege in vse več omejitev pri gospodarjenju z gozdovi.

ALI OMEJEVANJE GOSPODARJENJA Z GOZDOVI VODI V PRIKRITO RAZLASTITEV?

Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) je skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije v zadnjih mesecih organizirala izobraževanja na temo omejevanja gospodarjenja z gozdovi zaradi javnega interesa varstva narave. Ta tema je bila predstavljena tudi v Državnem svetu RS.

Lani sprejeti gozdnogospodarski načrti so močno povečali površine gozdov brez gospodarjenja. Med drugim je bila kulturnovarstvena funkcija brez gospodarjenja na novo vzpostavljena na 17.667 hektarjih, kar je izguba okoli 6,6 milijona evrov potencialnega dohodka na leto.

Velike omejitve so na KGZS zaznali tudi pri varovalnih gozdovih, predvsem v prvi coni Triglavskega narodnega parka. Večina prizadetih lastnikov se še par mesecev po sprejetju načrtov ne zaveda, da z gozdovi ne morejo več gospodariti, saj konkretnim lastnikom in predstavnikom stanovskih organizacij v procesu sprejemanja načrtov to ni bilo predstavljeno. Omejitve gospodarjenja z gozdovi so bile podane Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) predvsem kot obvezne naravovarstvene in kulturno varstvene smernice. ZGS pa je na podlagi smernic in strokovnih odločitev določil območja s prvo stopnjo poudarjenosti funkcij brez gospodarjenja ter območja z omejitvami gospodarjenja.

V preteklih mesecih je ZLGS v sodelovanju s KGZS pomagala prvemu lastniku, da je vložil ustavno pobudo, s katero sprašuje o ustavnosti postopka razlastitve, saj je po novem lastnik parcel le na papirju, brez možnosti sečnje lesa v varovalnih gozdovih. Lastnik postavlja pod vprašaj postopek, saj ni bil vključen v postopek razlastitve, posledično pa brez odločbe o razlastitvi tudi ne more zahtevati nobene odškodnine.

ZLGS je zato pozvala lastnike gozdov, da se pri revirnemu gozdarju pozanimajo, kakšne omejitve imajo na svoji gozdni površini (Natura 2000, varovalni gozdovi, arheološka najdišča, gospodarjenje ob vodotokih, gradnja vlak …). Predlagajo, da lastniki gozdov v primeru večjih omejitev pridobijo pisno informacijo. Poleg tega je ZLGS pozvala, da ji lastniki gozdov na elektronsko pošto: info.zlgs@gmail.com, sporočijo finančno oceno zmanjšanega donosa zaradi omejitev (primer hektar arheološkega nahajališča brez gospodarjenja s prirastkom 7 m³/ha na leto in podobno, nezmožnost gradnje vlake itd.). Zveza lastnikov gozdov bo po prejetih informacijah proučila problem, ga predstavila ministrstvu ter v sodelovanju z lastniki gozdov poiskala pravno pot za razveljavitev postopka ali pravično odškodnino. Cilj ZLGS je predvsem sprememba zakonodaje in vzpostavitev pravne države s spoštovanjem 69. člena ustave RS, ki za take primere predvideva odškodnino.

KAM PELJE GOZDNO NAČRTOVANJE?

»Bojim se, da je Vlada na hitro potrdila tako pomanjkljive načrte, da ji ne bo treba ob prepotrebnem precej večjem obsegu vlaganj v obnovo in nego slovenskih gozdov odvezati mošnjička,« pravi mag. gozdarskih znanosti Franc Perko o lani sprejetih gozdnogospodarskih načrtih. »Načrtovalci priznavajo številne probleme, ki tarejo slovenske gozdove, usmeritev za rešitev teh težav pa v načrtih skoraj ni. Možni posek za obdobje 2021–2030, predviden na 76 milijonov m³ (45 % iglavcev in 55 % listavcev), načeloma omogoča pospešeno obnovo prestarih sestojev. Načrtovani posek občutno presega realizacijo v obdobju 2011–2020, ko je bilo posekanih 50,8 milijona kubičnih metrov dreves (61 % iglavcev in 39 % listavcev). Pomembno pa bi bilo, da povečanemu poseku sledita obnova in nega gozdov. Če se bo težilo le k povečanemu poseku vrednejših sortimentov, zanemarjalo pa redčenja v mladih sestojih listavcev, in če temu ne bodo sledila potrebna dela za obnovo in nego slovenskih gozdov, bomo imeli po letu 2030 še bolj razgrajene gozdove kot danes in še bolj porušeno razmerje razvojnih faz. Čeprav načrtovalci priznavajo, da v slovenskih gozdovih močno primanjkuje mladih gozdov in da so premalo negovani, teh težav z novimi načrti ne odpravljajo ter rešitve prelagajo v prihodnost. Nerazumljivo pa je, da so v razponu načrtovana tudi dela za obnovo in nego v državnih gozdovih, kjer so ob izvedenem možnem poseku zagotovljena finančna sredstva za optimalna vlaganja v gozdove. Gospodarjenje z državnimi gozdovi mora biti vendar vzor ostalim lastnikom, zato je odstopanje od optimalnega obsega vlaganj v gozdove za državne gozdove nesprejemljivo. Preskromno je tudi načrtovan obseg nege za obdobje 2021–2030 (64 do 134 tisoč hektarjev). Še v obdobju 2001–2010 je bila opravljena nega na 82.000 hektarjih, kar je precej več kot predvideva minimalni obseg nege za obdobje 2021–2030. Potem pa je v obdobju 2011–2020 opravljena nega strmoglavila na le še 44.000 hektarjev. Na Zavodu za gozdove Slovenije poudarjajo, da je obnova s sadnjo draga, da primanjkuje finančnih sredstev in da se zato temu izogibajo. Ne zavedajo pa se, da bomo našim zanamcem zapustili manj kakovostne gozdove, kot jih uživa zdajšnja generacija.«

Gorski javor rebraš iz Bosne in Hercegovine je bil kot najdražji prodan po 6500 za m³ oz. 9960,64 evrov za cel hlod.

Gorski brest, ki ga napada t. i. holandska bolezen (vrsta glive, ki jo v drevo zanesejo hrošči brestovi beljavarji, maši prevajalne cevi v lesu drevesa, ki zato hitro propade), se je lani v povprečju prodal po 430 evrov/m³, letos pa po 306 evrov/m³.

Črni oreh je dosegal zelo dobro ceno, v povprečju 464 evrov/m³ (lani le 267 evrov/m³). Hloda na fotografiji sta bila pripeljana iz tujine.

Povprečna cena za jablano je letos znašala 111 evrov/m³ (lani 347 evrov/m³), cena češnje je iz lanskih 430 evrov letos padla na 180 evrov/m³, hruška se je pocenila za par evrov, slivi pa je iz lanskih 257 evrov letos cena zrasla na 304 evre/m³.

Hlod oreha, pripeljanega iz tujine, je dosegel ceno 221,65 evra oz. 133 evra/m³.