Lesna biomasa je lahko jedro zelenega prehoda

Vlada Republike Slovenije je lanskega decembra v parlamentarno obravnavo vložila besedilo Predloga energetskega zakona, ki je v javnosti, tudi strokovni, povzročil kar precej razburjenja. Največ nejasnosti, strahov in ugibanj sta prinesla 22. in 174. člen predloga zakona, ki naj bi omejevala rabo lesne biomase in jo postavljala nekako na rep po pomembnosti med obnovljivimi viri energije. O pomenu lesne biomase in njene rabe v energetske namene ter posledično o vplivih na lastnike gozdov in na gozdove smo se pogovorili z direktorico Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc.

O pomenu lesne biomase v EU in v Sloveniji nam je dr. Nike Krajnc dejala: »Med 50 in 60 % porabe obnovljive energije v EU izhaja iz biomase v različnih oblikah (tekoča, plinasta, trdna) in izvorov (les, trava, stranski kmetijski ostanki itd.). Glavni sektor, v katerem se v EU uporablja biomasa, je sektor ogrevanja s centraliziranimi daljinskimi toplarnami in omrežji, ki so običajni v skandinavskih državah, in decentraliziranimi pečmi na lesna goriva v hišah v številnih drugih državah EU, kot sta Francija, Nemčija in tudi Slovenija. Uporaba biomase v ogrevalnem sektorju EU predstavlja približno 75 % celotne rabe energije. Podobna situacija je tudi v Sloveniji, saj sta les in druga trdna biomasa v letu 2022 predstavljala 63 % porabe vseh obnovljivih virov energije (vir: SURS). Analiza porabe energije in goriv v gospodinjstvih kaže, da predstavljajo lesna goriva 34 %, sledi električna energija z 31 % ter zemeljski plin z 10 % (Vir: SURS, 2022).«

Kakšna je raba lesa v energetske namene v Sloveniji?

»Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v preteklem letu naredili obsežno študijo o značilnosti rabe lesa kot energenta med gospodinjstvi, v kateri je sodelovalo skupaj 4276 gospodinjstev. Rezultati raziskave so pokazali, da se kot primarni energent za ogrevanje v gospodinjstvih najpogosteje uporabljajo drva, saj jih uporabljajo kar v 26 % gospodinjstev, sledi zemeljski plin (15 %), toplotne črpalke (15 %), kurilno olje (13 %), daljinska toplota (10 %) in električna energija (9 %). Glede na tip naselja se je pokazalo, da v mestih z več kot 10.000 prebivalci prevladujejo nelesni energenti (88 %). Delež uporabnikov, ki uporabljajo lesna goriva, se veča z manjšanjem naselja in v naseljih z manj kot 3000 prebivalci znaša 48,42 %. Glede na regijo so v Sloveniji le tri regije, kjer lesna goriva po pogostosti uporabe prevladujejo (več kot 50 %) nad nelesnimi gorivi, in sicer Primorsko-notranjska (lesna goriva uporablja več kot 60 % gospodinjstev), Jugovzhodna in Goriška. Najmanjši delež gospodinjstev, ki kot primarni vir ogrevanja uporablja lesna goriva, je v osrednji Sloveniji, in sicer le 20,63 %. Zanimivo je, da je po podatkih SURS (2022) največji delež energetsko revnih gospodinjstev prav v Primorsko-notranjski regiji (12,3 %), kjer je zabeležena tudi največja raba lesnih goriv.«

Zakaj so lesna goriva pomembna v Sloveniji?

V Sloveniji gozdovi pokrivajo skoraj 60 % ozemlja, les je praktično edino naravno bogastvo. Pomembno dejstvo je tudi, da je 77 % gozdov v zasebni lasti. Po podatkih Zavoda za Gozdove Slovenije je bilo v letu 2022 posekanih okvirno 5,6 milijona m³ lesne mase oz. 74 % možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih. Torej gozdov že danes ne izkoriščamo prekomerno. Les je za lastnike gozdov pomemben vir dohodka. Rezultati naših anket pa kažejo tudi na velik pomen drv za lastnike gozdov, saj polovica uporabnikov drv le-te pridobi v svojem gozdu, nadaljnjih 38 % pa jih kupi neposredno pri lastnikih gozdov. Poleg lastnikov gozdov kot ponudnikov drv v Sloveniji je v proizvodnjo lesnih goriv vključenih še najmanj 213 proizvajalcev sekancev (Gozdarski inštitut, Popis sekalnikov 2021) in nekaj več kot 20 proizvajalcev lesnih pelet.«

O POMENU RABE LESNE BIOMASE

»Pomen rabe lesa slabše kakovosti iz gozdov v energetske namene pa se skriva še v naslednjem dejstvu, in sicer: pri sečnji v gozdovih vedno dobimo kombinacijo različnih gozdnih lesnih sortimentov, del je visoko kakovostnih za žage, del za industrijsko predelavo, del pa je vedno les slabše kakovosti, ki pa je uporaben v energetske namene. Poleg tega v verigi do končnega izdelka iz lesa nastaja še vrsta lesnih odpadkov, ki so primerni le še za energetske namene. Les slabše kakovosti, ki je uporaben predvsem v energetske namene, torej za pripravo drv, sekancev in oglja, pa izvira tudi iz negovalnih del v gozdovih. Za prihodnost gozdov in nenazadnje za kakovost gozdnih lesnih sortimentov, ki jih lahko v prihodnje predelujemo, so negovalna dela ključnega pomena – še posebej v mlajših razvojnih fazah gozdov.«

In če zmanjšamo rabo lesa v energetske namene?

»Verjetno se bo skrčil tudi trg lesnih goriv – predvsem drv. Zmanjšala se bo možnost prodaje lesa slabše kakovosti in nenazadnje lahko tudi do še manj opravljenih negovalnih del v gozdovih. Z vsem tem pa se lahko posek lesa v naših gozdovih še zmanjša. Druga možna negativna posledica pa je povečan izvoz lesa v Italijo in Avstrijo. Zavedati se moramo, da je Italija velik trg za lesna goriva. Z veseljem bodo kupovali naša drva, ne vem pa, če je to prava pot za našo prihodnost.«

Si lesna biomasa zasluži več pozornosti?

»Vsa navedena dejstva potrjujejo, da je lesna biomasa pomemben vir energije, predvsem za ogrevanje na podeželju. Zato je nerazumno in neodgovorno, da lesna biomasa v noveli Energetskega zakona ni višje na prioritetni lestvici (22. člen predlagane novele zakona). Če govorimo o zagotavljanju boljše kakovosti zraka v strnjenih naseljih, z omejevanjem rabe biomase v novogradnjah ali strnjenih naseljih ne bomo izboljšali stanja. Zakon namreč jasno favorizira vgradnjo toplotnih črpalk in sekundarnih (kaminov) virov ogrevanja na trda goriva, kar pa definitivno negativno vpliva na kakovost zraka. Za izboljšanje kakovosti zraka je nujna ostrejša kontrola trga s kurilnimi napravami, spodbujanje menjave zastarelih kotlov in zakonska časovna omejitev rabe zastarelih kotlov (rok do katerega je treba zamenjati vse zastarele kotle na trda ali tekoča goriva), predvsem pa je potrebna učinkovita kontrola oz. nadzor na terenu.«

POZITIVNE IN NEGATIVNE STRANI

V Združenju za lesno biomaso Slovenije menijo, da je v predlogu energetskega zakona zapisan vrstni red prednostne rabe energije ekonomsko, okoljsko in finančno nesprejemljiv oz. celo dolgoročno škodljiv za razvoj družbe. In o tem dr. Nike Krajnc pravi: »Takšen prednostni red rabe energije velja tudi za sisteme daljinskega ogrevanja in področje, na katerem dobavitelji izvajajo gospodarsko javno službo. Kar je definitivno ekonomsko nesprejemljivo in ekološko neupravičeno za marsikateri sodoben daljinski sistem. Po podatkih Agencije za energijo je bilo leta 2021 v Sloveniji 67 energetsko učinkovitih distribucijskih sistemov toplote (po 50. členu, ZURE), od tega jih je bila večina na lesno biomaso.

Pozitivno je, da novela zakona predvideva obvezno vzpostavitev energetskih skupnosti (21. člen predlagane novele zakona). Vendar je pri tem treba poudariti, da podobne skupnosti v tujini slonijo predvsem na lesni biomasi, ki jo dopolnjujejo drugi obnovljivi viri energije, kot sta sonce in veter, kar pa je lahko v nesoglasju s prej omenjenim prioritetnim seznamom (22. člen).«

»Menim, da je lesna biomasa iz naših gozdov obnovljiv in okolju prijazen (ogljično nevtralen) vir energije, brez katerega ne bomo dosegli nacionalnih ciljev na področju obnovljivih virov energije. Vso lesno biomaso, ki se uporablja v energetske namene in je pridobljena skladno z gozdnogospodarskimi načrti ali v fazah nadaljnje predelave lesa, moramo upoštevati kot obnovljivi vir brez dodatnih omejujočih trajnostnih meril. Skupaj z drugimi obnovljivimi viri bi morala predstavljati jedro zelenega prehoda. Ne smemo tudi pozabiti na les kot pomemben element pri razvoju slovenskega podeželja. Les kot gradbeni material, kot surovina za končne izdelke in kot energent namreč prinaša dodaten dohodek, zagotavlja energetsko samooskrbnost marsikateremu lastniku gozdov, zmanjšuje energetsko revščino in kar je najpomembneje – predstavlja preživetje marsikateri kmetiji.«