Obisk na Žvabovi kmetiji

Pred kratkim se je kot gost Slovenskega etnološkega muzeja mudil predsednik AIMA, mednarodnega združenja kmetijskih muzejev dr. Claus Kropp, ki je obenem tudi direktor Eksperimentalnega arheološkega muzeja na prostem Lauresham v bližini Frankfurta. Obisku je botrovala izposoja tipičnih primerov slovenskih jarmov iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja, ki bodo na ogled ob praznovanju 10-letnice muzeja Lauresham od marca do maja letos.Z namenom, da spozna še živ način vzreje volov pri nas, je dr. Kropp obiskal tudi Žvabovo kmetijo v Merčah, na kateri je Ivan Žiberna eden redkih in zato toliko dragocenejših posameznikov, ki iz ljubezni do izročila svojih prednikov še danes vzreja par volov. Seveda je bil Ivan Žiberna zelo počaščen ob tako visokem obisku na njegovi še živeči kmetiji, kjer vzreja čistokrvno pasmo živine (s tem tudi volov), ki izvirajo iz stare švicarske sive pasme. Sedaj pri Žvabovih redijo pet avtohtonih živali. Ob dveh kravah in telici sta najbolj popularna triletni vol Miško in enoletni Pepko. »Gost Kropp je hotel izvedeti, kako jih vzgajamo, postopek pripenjanja na komate in vozove, kakšne komate uporabljamo in zakaj ne uporabljamo dvojnih jarmov. Bil je nadvse navdušen nad prikazanim, saj oni delajo čisto drugače. Ob zaključku smo pripravili tudi krajšo predstavitev treninga z obema mladima voloma po vasi. Naš gost je bil navdušen, kako enostavno učimo živali za nastope na velikih prireditvah, kot so Furmanski praznik v Postojni, Praznik terana in pršuta v Dutovljah, največja etnološka prireditev Slovencev v zamejstvu – Kraška ohcet v Repnu, mednarodni kmetijski sejem v Gornji Radgoni idr. Na vprašanje, zakaj za treninge ne uporabljam vozov, ampak palete, pa sem mu odgovoril, da se živali navadijo na hrup in prav zaradi tega nimamo problemov glede njihovega vedenja in nastopa na tako velikih prireditvah, kjer se zbere več tisočglava množica obiskovalcev. Dr. Kropp nas je povabil tudi na letošnji shod rejcev volov v Frankfurt. Slovenskemu etnološkemu muzeju pa smo podarili tudi nekaj komatov, ki jih bomo lahko občudovali na spomladanski razstavi v Nemčiji,« je povedal Ivan Žiberna. Obenem se je zahvalil Barbari Sosič iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki v muzeju od leta 2012 skrbi za zbirko kmečkega gospodarstva in prometa.

Olga Knez