Leopoldov sejem

Gornja Radgona je znana po sejmih, ki jih prireja Pomurski sejem, ter po znameniti radgonski zlati penini, zato jo imenujejo mesto sejmov in penin. V Gornji Radgoni, pa tudi v mestu prek Mure Bad Radkerburgu, že od leta 1710 na god sv. Leopolda, 15. novembra, poteka Leopoldov sejem. Včasih so se na ta dan na področju Trat odvijali tudi živinski sejmi, kjer so mešetarji kupovali živino, ki so jo na sejem prignali iz bližjih in daljnih krajev. Prignali so jo celo iz Avstrije in Hrvaške. Živinskega sejma že dolgo ni več. Ohranil pa se je Leopoldov sejem, ki ga je obiskovalo veliko, tedaj večinoma kmečkega življa, saj so na sejmu kupovali razne ročno izdelane izdelke in pripomočke, ki so jih potrebovali pri kmetovanju pri vsaki hiši. Največkrat so bile to lesene grablje, kosišča, brezove in sirkove metle, vrvi iz prediva, toporišča za razna orodja in še kaj. Na veliko pa so gospodinje kupovale lončene izdelke, zlasti sklede, »dükle, »plehe« za peko mesa in drugih jedi v krušni peči, kropnce, »tegle«, lončke za rože in še mnogo kaj. Mnogo naštetega ni več videti na sejmu.

Tako letos med sejmarji ni bilo niti lončarja več. Najštevilnejši so bili prodajalci suhe robe iz okolice Ribnice. Tradicionalna ponudba je zajemala prodajo sirkovih in brezovih metel. Posebno nam je v oko padel stari izdelek z imenom »krplje«. To je pripomoček za nošenje listja ali krme. Ko smo vprašali enega izmed kupcev, ki si je na ramo obesil krplje, zakaj si jih je kupil, nam je povedal: »Veste, že kot otrok sem s krpljami nosil listje v listnjak, ki smo ga grabljali v bližnjem gozdu in v travniškem sadovnjaku. Listje smo nastiljali živini. Iz tega je bil najboljši gnoj. Kupil pa sem jih zato, da jih bom obesil v spomin na preteklost in za okras.« Med prodajalci je bilo veliko tistih, ki prodajajo industrijsko robo. Moramo pa omeniti, da smo med stojnicami srečali tudi domačine, ki so predstavljali svoja društva. Tako smo na stojnici TD Negova – Spodnji Ivanjci srečali predsednika društva Zdenka Bratuša in Otmarja Filipiča, ki sta predstavljala dejavnosti društva. Svoje ročne izdelke je prestavljala tudi Valerija Cer iz Črešnjevcev, od koder je bila tudi Kmetija Jančar, ki je na stojnici kupcem ponujala svoje pridelke.

Ludvik Kramberger