Z gospodarskega in socialnega vidika so gozdovi pomemben vir dobrin, predvsem lesa. Z okoljskega vidika pa gozdovi zagotavljajo številne ekosistemske storitve, kot so varovanje tal pred erozijo, so del vodnega ciklusa in uravnavajo krajevno ter svetovno podnebje. Brez gozdov in dreves ne bi bilo družbe, kot jo poznamo danes. V preteklosti so bili gozdovi vir lesa za bivališča in zavetje, vir hrane (sadje, jagode in lubje za preživetje in zdravje), vir za ogrevanje in kuhanje, za ladjedelništvo in druge obrti ter nenazadnje za umetnost. V drugi polovici 19. stoletja je pomen lesa začel upadati v sorazmerju z dosežki industrijske revolucije. Pomen je padal vse do druge svetovne vojne, ki je po zaključku zahtevala veliko lesa za povojno obnovo. Še močnejšo vlogo gozdov pa prinaša t. i. tehnološka revolucija. In bolj kot družba tehnološko napreduje, bolj očitne so z gozdom povezane koristi.

Po podatkih FAO je okrog 4,6 milijarde hektarjev gozdov, kolikor jih je na Zemlji, dalo 7,43 milijona m3 lesnih goriv in 143 milijonov m3 industrijskega lesa. Gozdovi so v letu 2021 dali 7,43 milijona ton celuloze, 112 milijonov ton papirja in kartona, 47 milijonov ton recikliranega papirja in 33,4 milijona ton lesnih pelet ter žagovine za izdelavo lesnih plošč. Dali so še 159,6 milijona m3 žaganega lesa in 99,43 milijonov m3 lesnih plošč.

KAJ SO NAM V LETU 2022 DALI GOZDOVI EVROPE
Gozdovi Evropske Unije se raztezajo na 158 milijonih hektarov in zajemajo 5 % svetovnih gozdnih površin. Pokrivajo 37,7 % površin EU, kar dve tretjini vseh gozdov pa sta v šestih državah članicah (na Švedskem, Finskem, v Španiji, Franciji, Nemčiji in na Poljskem). Evropski gozdovi so večinoma v zasebni lasti (približno 60 %). V nasprotju s številnimi območji po svetu, kjer je krčenje gozdov še vedno velika težava, se gozdne površine v Uniji povečujejo, med letoma 1990 in 2010 za približno 11 milijonov hektarov, predvsem zaradi zaraščanja in učinkov pogozdovanja. Največji delež teh virov se porabi za proizvodnjo energije (42 %), 24 % ga predelajo v žagarskih obratih, 17 % v papirni industriji in 12 % v industriji lesnih plošč. Gozdarski sektor (gozdarstvo, lesna in papirna industrija) pomeni približno 1 % BDP EU, ki pa na Finskem seže vse do 5 %. Zaposluje približno 2,6 milijona ljudi.
Po začasnem zmanjšanju v letu 2020 je proizvodnja okroglega lesa leta 2022 dosegla ocenjenih 510 milijonov m3. To je 26 % več kot na začetku tisočletja. Največje relativno povečanje količine posekanega lesa v dveh desetletjih je bilo na Nizozemskem (190 %), Češkem (126 %), Sloveniji in Poljski (85 oz. 76 %). Nemčija je še vedno največja proizvajalka okroglega lesa v EU (79 milijonov m3), sledita ji Švedska in Finska (vsaka proizvede med približno 66 in 77 milijonov m3). Skoraj četrtina (24 %) proizvodnje okroglega lesa v EU je bila uporabljena kot les za kurjavo, medtem ko je bil preostanek industrijski okrogli les, ki se je večinoma uporabljal za žagan les in furnir ali za proizvodnjo celuloze in papirja. Proizvodnja lesa za kurjavo se je v letu 2022 nekoliko povečala (3,6 %), proizvodnja okroglega industrijskega lesa pa se je zmanjšala za 1 %. V nekaterih državah članicah EU, zlasti na Cipru, je les za kurjavo predstavljal večino proizvodnje okroglega lesa (več kot 80 %). Po drugi strani pa sta Slovaška in Švedska poročali, da je več kot 90 % njune celotne proizvodnje okroglega lesa predstavljal industrijski okrogel les. Medtem ko se delež lesa za kurjavo med državami EU razlikuje, je večina držav članic poročala o njegovem povečanju od leta 2000. Največje povečanje je bilo zabeleženo na Nizozemskem in Cipru (63 % oz. 55 %). Nemčija in Švedska sta bili največji proizvajalki žaganega lesa v EU, saj sta predstavljali približno 24 % oz. 18 % celotne proizvodnje žaganega lesa v EU. Pri obeh državah se je njihov delež v lanskem letu povečal za 1 %. Avstrija in Nemčija sta glavni proizvajalki lepljenega lesa, križno lepljenega lesa in I-nosilcev v Evropi. V letu 2022 sta dosegli skupno 2,5 in 2,1 milijona m3 tovrstnega lepljenega lesa.
Lesna industrija v EU zajema vrsto dejavnosti na koncu proizvodne verige. Skupaj je bilo leta 2020 v lesni industriji po vsej EU dejavnih približno 393.000 podjetij; gospodarski pomen panoge lahko merimo z deležem njene bruto dodane vrednosti v gospodarstvu, ki je leta v EU znašala 136 milijard evrov ali 7,2 % celotne predelovalne industrije. Lesna industrija je leta 2020 zaposlovala 3,1 milijona ljudi po vsej EU ali 10,5 % vseh zaposlenih.

TRGOVINA Z GOZDNIMI PROIZVODI
Trgovina z gozdnimi proizvodi je stara toliko kot civilizacija. Grobnica egipčanskega kralja Menesa (3200–3000 pr. n. št.) je vsebovala tablico iz afriškega črnega lesa (Dalbergia melanoxylon). Dalbergia melanoxylon je razširjena v Južni Afriki (kjer se pojavlja v provincah Limpopo in Mpumalanga), Svaziju, Bocvani in Namibiji, severno do Senegala in vzhodno do Eritreje, Etiopije in Kenije. Arheološka izkopavanja v Rimu so odkrila hrast iz severovzhodne Francije. Znano je, da se je in se še z lesom agar (raste v jugovzhodni in južni Aziji), ki se uporablja v kadilih in parfumih, veliko trgovalo na Bližnjem vzhodu, na Kitajskem, v Indiji in na Japonskem. Les agar je zelo cenjen v hinduizmu, budizmu, kitajski ljudski veri in islamu.
Urbanizacija in visoka rast prebivalstva v državah po vsem svetu sta povzročila tudi povečano povpraševanje po lesu, predvsem žaganem. Talne obloge, izdelava pohištva (notranje in zunanje ter stavbno), gradbeništvo in proizvodnja embalaže (palete). Povečuje pa se tudi trgovina z energetskim lesom (drva, sekanci, peleti). Trg žaganega lesa je trenutno ocenjen na 751,77 milijarde dolarjev in naj bi leta 2028 zrasel na 780 milijard dolarjev s skupno letno stopnjo rasti 0,74 %. Stopnje porabe lesa so visoke, zlasti v državah, kot je Kitajska, ki je ena največjih svetovnih uvoznic žaganega lesa. Najhitreje rastoča regija pa je Severna Amerika, vodilni proizvajalec žaganega lesa pa je Evropa.

NAJVEČJE DRŽAVE IZVOZNICE LESA NA SVETU V LETU 2021
1. Največji svetovni proizvajalec in izvoznik lesa iglavcev je Kanada. Največ ga izvozi v Združene države in Zahodno Evropo. Pomembni uvoznici kanadskega lesa pa sta tudi Kitajska in Japonska. Leta 2021 je Kanada izvozila les v vrednosti 29,7 milijarde dolarjev.
2. Nemčija velja za drugo največjo izvoznico lesa na svetu. Kitajska, Avstrija, ZDA in Poljska so med glavnimi kupci nemškega lesa. Nemčija je izvozila za 24,2 milijarde dolarjev lesa.
3. Združene države Amerike, izvažajo predvsem javor, rdeči hrast, beli hrast in rumeni topol na Kitajsko, v Kanado, Vietnam in Mehiko. Država je izvozila les v vrednosti 21,7 milijarde dolarjev.
4. Švedska ima skoraj 70-% pokritost z gozdovi. Njeni izvozni trgi vključujejo ZDA, Kitajsko in Bližnji vzhod. Njen izvoz je bil v vrednosti 16,8 milijarde dolarjev.
5. Kitajska izvaža vezan les, žagan les in furnir v različne dele sveta, kot so ZDA, Japonska in Združeno kraljestvo. Država je leta 2021 izvozila les v vrednosti 14,8 milijarde dolarjev.
6. Finska les izvaža v Nemčijo, ZDA, Švedsko in na Kitajsko. Izvozila ga je v vrednosti 14,3 milijarde dolarjev.
7. Brazilija izvaža vezan les, elemente za mizarstvo, pohištvo, celulozo in papir ter žagan les po vsem svetu. V letu 2021 je sedmi največji izvoznik lesa (11,2 milijarde USD).
8. Rusija preusmerja svoj les v države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike zaradi trgovinskih sankcij po njeni ukrajinski invaziji. Je eden največjih proizvajalcev industrijskega okroglega lesa. Leta 2021 je država izvozila za 10 milijard dolarjev lesa.
9. Avstrija ima enega najvišjih deležev gozdov v Evropi. Italija, Nemčija, Češka in Združeno kraljestvo so med kupci avstrijskega lesa. Izvozila ga je za 7,7 milijard USD.
10. Francija izvaža žagan les, furnir, vezan les, stavbno pohištvo in izdelke iz papirja v države, kot so Španija, Italija in ZDA. Leta 2021 ga je izvozila v vrednosti 6,9 milijarde dolarjev.
Med članicami EU so velike izvoznice še Češka na 14. mestu, ki je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi in les izvaža predvsem na Kitajsko, Avstrijo, Romunijo in Slovaško. Država je leta 2021 izvozila les v vrednosti treh milijard dolarjev. Njej sledi Portugalska, ki je leta 2021 izvozila za 2,9 milijarde dolarjev lesa. Med njihovimi gozdnimi plantažami prevladujejo nasadi evkaliptusa. Na 17. mestu je Latvija, ki les Izvaža v Veliko Britanijo, Nemčijo in na Švedsko. Leta 2021 je Latvija izvozila les v vrednosti 2,4 milijarde dolarjev. Na 20. mestu največjih svetovnih izvoznic lesa pa je Romunija. Ima veliko starih gozdov, ki pa so v velikem delu predmet nezakonite sečnje. Večino lesa izvozijo v Italijo, ZDA in na Kitajsko. Leta 2021 je država izvozila les v vrednosti 2,04 milijarde dolarjev. (VIR podatkov: FAO)

Les zagotavlja približno 40 % svetovne oskrbe z obnovljivo energijo.
Okoli 2,4 milijarde ljudi še vedno kuha z gorivi, kot je les, večinoma v Afriki.

DREVESA ŽIVLJENJA
Ob priznavanju nezlomljive povezave s človeškim obstojem so domorodna ljudstva lokalnim vrstam vitalnega pomena že dolgo podeljevala čast »drevo življenja«. V južni Afriki je baobab (Adansonia sp.) s svojim hranljivim »supersadežem« tisti, ki dozori, tudi ko je vse ostalo suho. Za ljudstvo Kakawaka’wakw v Britanski Kolumbiji je to zahodna rdeča cedra (Thuja plicata), ki je zanesljiva za strehe in gradnjo. Havajska koa (Acacia koa), danes ena najdragocenejših vrst na svetu, in indijski neem (Azadirachta indica) s svojimi antiseptičnimi lastnostmi prav tako nosita to oznako. Veliko tradicionalnih modrosti o drevesih potrjuje sodobna znanost. Kinin, pridobljen iz lubja cinchona (Cinchona calisaya), se uporablja za zdravljenje malarije, artritisa … Na splošno Zavod za gozdove Združenih držav Amerike ocenjuje, da je 40 % patentiranih zdravil, ki se trenutno uporabljajo, pridobljenih iz rastlin, vključno z 20 najboljšimi zdravili na recept, ki jih prodaja ameriška farmacevtska industrija. (Vir: FAO)