Smo na koncu leta 2022, upajmo, da tudi nekako na koncu epidemije, ki je zadnje dve leti krojila zdravstveno, gospodarsko, družbeno, socialno življenje po celem svetu. Krojila ga je tudi v slovenskem gozdarstvu – leto 2022 je zaznamovano z najobširnejšim gozdnim požarom v zgodovini. Zaznamovano pa bo tudi po tem, da je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) po dolgem času namesto vršilca dolžnosti dobil direktorja zavoda s polnimi pooblastili. To je postal dipl. ing. gozdarstva Gregor Danev, s katerim smo se o viziji razvoja javne gozdarske službe pogovorili v Radljah ob Dravi, po podelitvi priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov za leto 2022.

»Na področju gozdarstva lahko med poudarke leta 2022 štejemo zaključek obnove območnih gozdnogospodarskih in lovsko-upravljavskih načrtov ter prve aktivnosti na projektu digitalizacije gozdarstva (E-gozdarstvo). Leto pa si bomo zapomnili zlasti po do sedaj največjem gozdnem požaru v Sloveniji, ki je konec julija prizadel Goriški Kras, in po srčnem odzivu celotne Slovenije in gozdarskega sektorja na to naravno katastrofo,« je za uvod povedal Gregor Danev.

 KLJUČNO BO SODELOVANJE

Z delom kot direktor Zavoda za gozdove Slovenije je Danev pričel septembra in o tem pravi: »Veseli me, da lahko sodelujem pri vodenju največje gozdarske strokovne institucije v državi. Gozd se v današnjem času sooča s številnimi izzivi, ki jih prinašajo okoljske in podnebne spremembe, povečujejo se tudi družbene potrebe in pritiski nanj. Gozdarska stroka bo imela ključno vlogo pri usmerjanju razvoja gozdov, izzive pa bomo lahko premagovali z vestnim in strokovnim delom ter medsebojnim spoštovanjem tako znotraj posameznih organizacij kot z lastniki gozdov ter institucijami, ki delujejo v gozdnem prostoru. V času od mojega nastopa na direktorsko mesto smo morali na ZGS že pošteno »zavihati rokave«. Ključni projekt, ki ga izvajamo s številnimi partnerji in sodelujočimi organizacijami, je sanacija gozdov, ki so bili poškodovani v požaru na Goriškem Krasu. Na ZGS smo izdelali osnutek sanacije, za realizacijo pa bo moralo slediti sodelovanje med vsemi deležniki v gozdnem prostoru. Najpomembnejši bodo lastniki oz. upravljavci gozdov.

Skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pospešeno delamo na ureditvi financiranja javne lovske službe za opravljanje javnih nalog, ki jih ZGS opravlja s področja divjadi in lovstva. Ureditev javnega financiranja lovstva predstavlja enega izmed ključnih izzivov ZGS. Načrtujemo redna srečanja z lastniki gozdov in deležniki v gozdnem prostoru, katerih cilj bodo dobri odnosi in sprotno reševanje odprtih vprašanj z aktivnim ‘gozdnim dialogom’.«

 KAJ BO PRINESLA DOBA DIGITALIZACIJE?

»Prizadeval si bom predvsem za krepitev in posodobitev terenskega dela javne gozdarske službe ter krepitev znanja in dobrega sodelovanja z lastniki gozdov. Eden osrednjih poudarkov v letu 2023 bo digitalizacija gozdarstva in lovstva. Projekt, ki poteka v sodelovanju z MKGP in Gozdarskim inštitutom Slovenije, na kratko imenujemo E-gozdarstvo. Predstavlja priložnost za obnovo delovnih procesov in nadgradnjo terenskega ter pisarniškega dela s sodobnimi digitalnimi orodji in napravami. Imeli bomo priložnost za široko vpeljavo prostorsko opredeljenih rešitev in enotnega gozdarskega informacijskega sistema, ki bo poenostavil in podpiral delo na terenu in sodelovanje z lastniki gozdov. Olajšal bo tudi analizo različnih podatkov, pripravo poročil in izmenjavo podatkov med institucijami. Zlasti pa je treba lastnikom gozdov olajšati dostop do javne gozdarske službe in podatkov o njihovih gozdovih, skratka, poenostavitev in pospeševanje birokratskih postopkov.«

 OD GOZDOV PRIČAKUJEMO VSE VEČ

»Ključnega pomena ostaja prilagajanje gozdov na podnebne spremembe in vsakoletne naravne ujme, ki pestijo gozdove. V ta namen bomo nadaljevali z izvedbo mednarodnih razvojnih projektov, v katerih razvijamo rešitve za prilagajanje gozdov na spremenljivo prihodnost. Povečujejo se tudi pritiski na gozd – zaradi vojnih razmer v Ukrajini in energetske krize zaznavamo povečanje interesa za projekte v gozdnem prostoru s strani sektorja energetike, zlasti na področju vetrne energije. Vse pomembnejše postaja uravnavanje različnih deležnikov v gozdnem prostoru, pri tem pa ne bomo smeli pozabiti na največje bogastvo slovenskih gozdov – ohranjeno biotsko raznovrstnost in habitatne tipe, ki naše gozdove uvrščajo med ekosisteme, katerih aktivno varovanje ima poleg nacionalnega tudi evropski in svetovni pomen. Smer ukrepanja v gozdovih v prihodnjih 10 letih bomo nakazali z začetkom uresničevanja dolgoročne strategije razvoja gozdov, ki jo bodo začrtali 10-letni območni gozdnogospodarski in lovsko-upravljavski načrti.«

Ob koncu pogovora pa je povedal: »ZGS od leta 1999 podeljuje priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov. In lahko se zahvalimo vsem dosedanjim prejemnikom teh priznanj, saj so dejansko oni tisti ‘svetilnik’ našega, v Evropi moderno poimenovanega sonaravnejšega načina gospodarjenja z gozdovi. Vsi pa vemo, da tisto, s čimer se v Evropi nekateri šele zbujajo, naši najskrbnejši lastniki gozdov živijo in delajo. In jaz se jim v svojem in v imenu vseh sodelavcev ZGS iskreno zahvaljujem, hkrati pa vsem lastnikom gozdov in ostalim deležnikom v naši gozdno-lesni verigi želim vesele praznike in veliko zadovoljstva, zdravja in nenazadnje uspeha ter še tesnejšega medsebojnega sodelovanja in zaupanja v prihajajočem letu 2023. Predvsem pa varnega dela v gozdu.«

——————————————-

Gregor Danev je leta 2005 diplomiral na Biotehniški fakulteti, na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, z diplomskim delom Slovensko gozdarstvo v Evropski uniji. Spodaj navajamo njegove takratne ugotovitve, ki danes verjetno držijo še bolj kot takrat, ali pa se jih morda vsaj bolj zavedamo.

»V EU se v zadnjih desetletjih povečuje površina gozdov predvsem na račun gozdnih plantaž. Po slovenskem zakonu o gozdovih plantaže sploh niso gozd. Gospodarjenje s plantažami je »lesoreja«, ki predstavlja velika finančna vlaganja in pomeni gospodarjenje z gozdovi po kmetijskih načelih, kar smo v Sloveniji opustili že v prejšnjem stoletju. Plantaža pomeni intenzivno gojenje le ene drevesne vrste, ki jo tretiramo s kemičnimi sredstvi in nasad posekamo na golo. Takšna tvorba ne opravlja funkcije naravnega gozda.«

Zaradi zagotavljanja možnosti gospodarskega izkoriščanja gozdov, njegove večfunkcionalnosti od naravnega vira do pomena za izgled prostora in ohranjanje drugih naravnih virov, je gozdarstvo že po svoji naravi usmerjeno k sonaravnemu gospodarjenju.

Lastniki majhnega deleža gozdov kažejo malo zanimanja za pridobivanje dohodka iz gozda, zato se je zadnjih nekaj let posek izvajal le na ravni 75 do 80 % možnega poseka. Vzporedno z zmanjšanim obsegom sečnje se je v zasebnih gozdovih v zadnjem času opravilo manj gozdnogojitvenih del, še posebej nege. Zaradi tega so potrebna dodatna prizadevanja, da bi lastnike gozdov spodbudili k izvajanju vlaganj v gozdove, s katerimi se bo izboljšala njihova gospodarska in ekološka vrednost.

(Tako je bilo v letu 2005, od 2015 – 2019 povečan posek zaradi izjemno veliko sanitarne sečnje, po letu 2019 pa ponovno manjši kot leta 2005)

Gozdarstvo je znanost, ki zahteva veliko časa oz. neprekinjeno raziskavo več generacij, ki nas pripeljejo do konkretnih rezultatov in zaključkov. Lahko rečemo, da so sedanji projekti le nadgradnja našega dobrega dela v preteklosti, ki pa ne sme biti prekinjeno v prihodnosti.