Konec oktobra je v središču Lukovice potekal Lukov sejem. Sejemsko vzdušje v organizaciji TOD Brdo Lukovica je  krojilo vreme, a se je kljub temu nabralo lepo število obiskovalcev. Prišli so tisti, ki običajno kupujejo na Rokovnjaški tržnici, in tudi ostali, da se oskrbijo z zelenjavo, sadjem in mesnimi izdelki. Med zagotovo sodi med zdravilna živila in, ker je število čebelarjev v Črnem grabnu veliko, je tokrat tisto, kar pridelajo čebele, prodajalo kar nekaj čebelarjev in čebelark. Pozimi so dobrodošle tople nogavice, za osvežitev pa jabolka, in na sejmu so se prodajala tista iz Trnovč, malo višje ležečega kraja, in iz Vrbe, nižje ležeče kmetije. Tako ena kot druga so zelo okusna in ob zimskih večerih, če ne bodo prej pošla, bodo še kako dobrodošla. Za malo bolj zahtevne jedce pa je bila degustacija močnejše hrane tako pri Soud in Bevc kot pri Cesarju. Da bi okusili tudi nekaj sladkega, smo skočili še k Srčku na degustacijo sladkih dobrot, ki jih pečejo že nešteto let. Te, ki smo jih poskusili, so bile čisto sveže iz jutranje peke. Dobro okrepčani smo se odpravili še na prostor PGD Lukovica, kjer smo se poskusili v oživljanju, se spoznali z izdelavo različnih vozlov in spoznavali gasilsko opremo. Gasilci in gasilke so nam ob tem ponudili slastne palačinke z različnimi namazi, ki se jim človek ni mogel upreti. Seveda velja tudi tista – ena ni nobena. Da je bil sejem živ, ne morem ravno zapisati, bil pa je vremensko razposajen in številčen. Upajmo, da bo imel Peregrinov sejem več sreče z vremenom.

Drago Juteršek