15. julija 2022 je goriški Kras zajel največji gozdni požar v zgodovini Slovenije, ki je zajel skupaj 2902 hektarja gozdov in je bil pogašen 29. julija. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je po predhodnih delavnicah na terenu do konca septembra izdelal predlog Načrta sanacije za poškodovane gozdove in ga 30. septembra oddal na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter hkrati poslal v pregled prizadetim občinam. Pred dokončnim sprejemom bo načrt javno objavljen. Skupna ocenjena vrednost stroškov za izvedbo ukrepov sanacije poškodovanih gozdov je 23.672.408 evrov.

Kot so sporočili iz ZGS, so v načrt vključeni ukrepi za izvedbo sanacije, ki jih načrtuje, dovoljuje ali določa ZGS. Pri načrtovanju ukrepov so v največji možni meri upoštevani predlogi lastnikov gozdov, lokalnih skupnosti, strokovnih služb s področja varstva narave, varstva kulturne dediščine in ostalih deležnikov, ki so predstavljeni v prilogah načrta. V izračun stroškov sanacije so vključeni stroški poseka in spravila poškodovanega drevja, obnove, nege in varstva poškodovanih gozdov, gradnje/rekonstrukcije gozdnih prometnic, protipožarnega varstva, stroški vzdrževanja življenjskega okolja prostoživečih živali in ohranjanja oz. nege biotopov, stroški aktivnosti komuniciranja, izobraževanja in sodelovanja z javnostmi, lastniki gozdov in deležniki, stroški monitoringa stanja gozdov ter učinkov izvedenih ukrepov. Sanacija se bo pričela že letos, večina načrtovanih del pa bo izvedena v letih 2023 in 2024. V gozdovih v lasti lokalnih skupnosti bodo načrtovani ukrepi izvedeni predvidoma do konca leta 2026, v ostalih gozdovih pa do konca leta 2028.

 LETOS PREDVIDOMA OBNOVLJENIH 100 HEKTARJEV GOZDOV

ZGS v sodelovanju s tremi prizadetimi občinami: Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko in Komen, Fundacijo Vrabček upanja ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do konca leta 2022 načrtuje nabiranje semen, nakup sadik in organizacijo treh dogodkov obnove gozdov za prostovoljce in organizacije. Trenutno poteka nabiranje semen avtohtonih gozdnih drevesnih vrst v registriranih gozdnih semenskih objektih, ki ga izvajajo poklicni gozdni semenarji, hkrati pa ZGS koordinira prostovoljne akcije nabiranja semen z organiziranimi skupinami. Poleg tega bodo nabavljene sadike puhastega hrasta in črnike (skupaj približno 19.000 sadik, od tega 15.000 sadik puhastega hrasta in 4000 črnik). Prvo nabiranje semen in nakup sadik bosta financirana iz donacij in prispevkov, zbranih v akciji Skupaj za Kras preko Fundacije Vrabček upanja, saj proračunska in evropska sredstva še niso na voljo. Kot so še sporočili iz ZGS, bo obnova gozdov najprej stekla na območjih, ki so bila v požaru najbolj prizadeta, in sicer gozdovi nad naseljem Miren in na Cerju. ZGS, občine Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko in Komen načrtujejo tri večje dogodke za začetek obnove gozdov. Prva bo akcija sajenja dreves za organizacije in podjetja, ki so že izkazala podporo in namero dolgoročno sodelovati pri obnovi Krasa. Potekala bo v petek, 25. novembra, pred Pomnikom miru na Cerju. Za širšo javnost bosta organizirana dva dogodka; 26. novembra bo na Cerju potekala obnova gozdov s sajenjem sadik, 10. decembra pa obnova s sejanjem semen.

 VPRAŠANJA PRISTOJNEMU MINISTRSTVU

Ko smo zbirali podatke o zalogah gozdnih sadik, so slovenski drevesničarji potarnali, da so naročila po pogodbah (med drevesnicami in ZGS o dobavi sadik) realizirana zgolj 40 %, tako za nacionalna sredstva kot za evropska (prp). Procent nerealiziranih pogodb se vleče iz leta v leto in to že desetletja. Menda je izgovor, da ni denarja. Pa smo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povprašali, zakaj ne zagotovi denarja, s katerim bi se izpolnjevale pogodbe za dobavo sadik, potrebnih za obnovo Slovenskih gozdov oz. zakaj se ne zagotovi dovolj sredstev za izpolnjevanje po GGN načrtovane sadnje. Odgovora na to vprašanje nismo prejeli, smo pa od njihove službe za odnose z javnostmi in promocijo prejeli odgovore na naslednja vprašanja:

 Kdaj bo javnosti predstavljen načrt sanacije gozdov na goriškem Krasu?

Načrt sanacije bo predstavljen javnosti predvidoma v drugi polovici tega meseca.

 Od kod se bodo črpala sredstva (okrog 24 milijonov evrov) za sanacijo?

Skupni znesek sredstev, potreben za sanacijo, znaša okoli 23,2 milijona evrov, od tega ocenjena sredstva proračuna Republike Slovenije (Integralni proračun Republike Slovenije, Gozdni sklad, Program razvoja podeželja 2014–2020 in Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027) znašajo 16,1 milijona evrov in predvidena sredstva lastnikov gozdov vključno z donacijami 7,1 milijona evrov.

 Koliko sadik in katerih drevesnih vrst imajo na zalogi slovenske drevesnice? Koliko semena primernih drevesnih vrst ima država Slovenija na zalogi za setev ter koliko ga je letos na novo že nabranega in koliko naj bi se ga še nabralo?

Glede na specifične potrebe glede gozdnega reprodukcijskega materiala na območju v požaru poškodovanih gozdov (predvsem po toploljubnih listavcih submediteranske ekološke regije) gozdne drevesnice v Sloveniji v letu 2022 niso imele na zalogi primernih sadik za obnovo poškodovanih gozdov s sadnjo razen sadik črnega bora, ki pa pridejo v poštev le za obnovo gozdov s sadnjo na najbolj ekstremnih rastiščih v poznejših fazah sanacije poškodovanih gozdov. Za ostale gozdove v Sloveniji je semena dovolj. Zaloge semena se lahko oblikujejo v okviru semenske hranilnice le za t. i. osušljivo seme, ki se lahko dolgoročno shranjuje, kar velja v glavnem le za iglavce. Semena toploljubnih listavcev, ki ga potrebujemo za setev na Krasu ne moremo imeti na zalogi, ampak se setev izvaja neposredno po nabiranju semena. Trenutno je nabranega preko 130 kilogramov semena različnih vrst javorjev in gabrov, nabiranje pa bo potekalo še v novembru 2022. Poleg tega je pri registriranih dobaviteljih gozdnega reprodukcijskega materiala naročena večja količina semena različnih drevesnih vrst (1000 kilogramov), za katero so že zagotovljena sredstva v okviru donacij. Konkretna količina semena, ki bo dobavljena s strani dobaviteljev, pa bo odvisna od vremena, od izdatnosti semenskih virov in aktivnosti dobavitelja.

 Koliko sredstev je na razpolago za sadike in koliko za nabiranje semena?

Za letošnje potrebe obnove s sadnjo so predvidena sredstva v okviru zbranih donacij podjetij in posameznikov, in sicer za odkup načrtovane dobave sadik in za letošnje potrebe po semenu pri obnovi s setvijo – okoli 50.000 evrov. Poraba predvidenih sredstev bo odvisna od dobav. Za nadaljnjo sanacijo bodo potrebna sistemska sredstva, določena s potrditvijo Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras.

 Kako bodo rešene stroge zahteve Gozdarskega inštituta Slovenije v zvezi s proveniencami gozdnih sadik, če bo potreben njihov uvoz? Ali bo zato uvoz sploh mogoč (problem fitoftor) oz. ali morda s tem ogrožamo slovenske gozdove s potencialnim uvažanjem škodljivih organizmov? Slovenske drevesnice so namreč morale z analizo zemlje dokazati, da v drevesnici nimajo okužbe s katero od nevarnih fitoftor.

Dobava sadik iz sosednjih držav (v EU ne gre za uvoz) je možna le na podlagi določil Pravilnika o določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, št. 72/03, 58/12 in 69/17) po predhodni pridobitvi pozitivnega strokovnega mnenja Gozdarskega inštituta Slovenije. Za vse letos načrtovane količine dobave sadik iz Hrvaške smo opravili izbor ustreznih provenienc, ki so na voljo, zagotovili strokovna mnenja in ustrezne zdravstvene preglede semenskega materiala. Pri dobavi sadik iz sosednjih držav zagotavljamo najvišje možne standarde varstva pred boleznimi in škodljivci, zato bomo ob preverjanju ustreznih certifikatov zagotovili tudi zdravstveni pregled dobavljenega gozdnega reprodukcijskega materiala s strani pooblaščenih inštitucij, še posebej glede fitoftor.

 Ali slovenske gozdne drevesnice že vedo, katere in koliko sadik bo ZGS potreboval za sanacijo Krasa v letošnji jeseni in prihodnji pomladi?

Sadike za letošnjo jesensko obnovo pogorišča na Krasu bodo zagotovljene iz drevesnice na Hrvaškem, ker v slovenskih drevesnicah niso na voljo. Obnova s sadnjo v spomladanskem času zaradi sušnosti spomladanskega dela vegetacijskega obdobja ni predvidena. Količine za predvideno vzgojo enoletnih sadik za sadnjo v jeseni 2023 bodo znane po potrditvi Načrta sanacije, seveda pred predvidenimi termini za letošnjo jesensko setev, da bodo drevesnice to setev lahko opravile.

 Ali drevesnice vedo, koliko jih namerava ZGS (oz. Republika Slovenija) odkupiti v naslednjih letih, da jih lahko slovenske drevesnice vzgojijo v primernem številu in po zahtevanih vrstah?

Z drevesnicami smo v stalnem kontaktu v zvezi z načrtovanjem dobav semena in sadik, končna količina načrtovanih dobav sadik gozdnega drevja po drevesnih vrstah in po letih pa bo znana takoj po potrditvi načrta sanacije.