Kraševci dobro poznajo vnetega raziskovalca kamnite dediščine Božidarja Premrla, po rodu iz Vipavske doline, živečega v Ljubljani, predvsem po treh njegovih knjigah: Kraški kruh (2016), Slavno županstvo v Koprivi (2018) in Bedenice. Kraški šopek Milka Matičetovega iz Koprive (2019) je posvetil Koprivi in Krasu ter zanj prejel Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva (2017) in Štrekljevo nagrado (2020), ki jo podeljuje Občina Komen. Zdaj se je po več kot petih letih dela, ki ga je posvetil Koprivi na Krasu s knjigo Nesmrtni kamen in njegovi mojstri v gornji Vipavski dolini in okolici, končno oddolžil tudi dolini, v kateri se je rodil pred 75 leti. To njegovo najobsežnejše delo, ki je sad 30-letnega raziskovalnega dela, je prava enciklopedija stavbne in kulturne dediščine ter njunih ustvarjalcev v gornji Vipavski dolini in pokrajinah, povezanih z njo, predvsem s Krasom.

Vsebinsko jedro knjige govori o kamnosekih iz Vipave, Vrhpolja, Hrašč in Podnanosa v Vipavski dolini ter njihovih delih, zelo velik delež pa imajo v njej tudi številni kraški kamnoseki, ki so s svojimi deli opremili mnogo vipavskih domačij in skoraj vsa vipavska pokopališča. Najpomembnejši so avberski in gradenjski kamnoseki iz 19. stoletja: brata Janez in Jakob Orel – Jožkova, Jožef Špeh – Špehov, brata Jožef in Janez Orel – Ordnova ter Jožef Fabjan – Zlobcov, ki so izdelovali predvsem portone in portale za kmečke domačije. Poleg njihovih življenjskih zgodb je avtor skušal čim bolj izčrpno predstaviti tudi njihove neverjetno obsežne kamnoseške opuse, ki segajo od tržaške okolice preko Krasa in Vipavskega gričevja v dolino pod njim. Še številnejši je izbor kamnosekov z Volčjega Grada, iz Gorjanskega, Tomaja, Kazelj, Koprive, Skopega in Dutovelj. Njim se pridružuje še vrsta doslej neznanih imen, od Antona Šuca – Sovíčevega iz Dutovelj in Viktorja Pipana – Turkovega iz Tomaja do kamnosekov Čufarjev iz Bazovice na Tržaškem, ki so izdelovali predvsem nagrobnike.

Predstavitev svojega obsežnega dela, v katerem je poudarek na kamnosekih, zidarjih, stavbarjih, kiparjih, podobarjih in drugih mojstrih kamna od srede 15. stoletja do današnjih dni, je gost sklenil s predstavitvijo fotografij iz knjige in pogovorom s številnimi udeleženci, še posebej z dobrimi znanci in prijatelji, ki so mu pomagali pri terenskih raziskavah in dali pomemben prispevek k bogatejši vsebini knjige, med katerimi je posebej omenil arhitektko Tejo Mržek iz Kobjeglave, avtorico številnih risb v njej.

Olga Knez