Žitna konferenca, ki jo je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (ZKŽP), je osrednje letno srečanje z deležniki žitnega sektorja, predstavitev strokovnih vsebin, napovedi ter razprave o najaktualnejših vsebinah v sektorju. Osrednja tema letošnje konference je bila stabilna in konkurenčna žitna veriga za prihodnost, glavna ugotovitev pa, da žitni sektor potrebuje strateško investiranje za prilagoditve na podnebne spremembe ter za trajnostno pridelavo in predelavo.

V Sloveniji smo letos po podatkih ministrstva obdelovali 176.378 hektarjev njiv. Žitom za zrnje je bilo namenjenih več kot polovico vseh njivskih površin. Več kot četrtina ali okrog 27.000 hektarjev njiv je bilo posejanih s pšenico. Na dobrih 40 % površin, namenjenih žitom, pa smo pridelovali koruzo. Pridelek pšenice je tako skupno znašal več kot 152.000 ton, kar je primerljivo s povprečjem iz preteklih let. Samooskrba z žiti je bila v letu 2021 v povprečju 85 %, s pšenico 58 %, s koruzo 110 %, poraba žit na prebivalca je v letu 2021 znašala 115 kilogramov.

 Skrbi podatek, da se le 17 % domače krušne pšenice porabi za prehrano.

Po nagovoru dr. Tatjane Zagorc je preko video povezave sledil nagovor ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko, ki je poudarila, da je pomembno, da države poskrbijo za svojo samooskrbo na tem področju ter s tem zmanjšajo cenovne pritiske. Za novo programsko obdobje pa je obljubila, da bo tudi žitni sektor deležen številnih podpor, s katerimi se bo zagotavljala njegova stabilnost. Svetla točka naj bi bila tudi shema Izbrana kakovost pridelave in predelave žit, ki bo v naslednjih dneh posredovana v Bruselj in bo omogočala promocijo žitnega sektorja v prihodnje.

 PRIDELAVA ŽIT IN IZZIVI ZA PRIHODNOST

O tej temi je spregovoril Branko Virag iz Panvite, ki je kot predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri ZKŽP izpostavil, da kmetijska podjetja pogodbeno sodelujejo z več kot 2500 kmetijami in so ključna za pridelavo hrane in prehransko varnost državljanov. Kmetijska podjetja skrbijo za konkurenčnost pridelave, imajo velik razvojni potencial, z uvajanjem novih tehnologij prispevajo k prenosu znanja, skrbijo za varnost pridelave in zmanjšujejo tveganja. Pričakovali bi enakopravno obravnavo podjetij in fizičnih kmetijskih gospodarstev na področju davčne in socialne politike, pri ukrepih iz strateškega načrta in pri pogodbenemu kooperacijskemu sodelovanju.

Pomemben izziv so podnebne spremembe, prilagoditev tehnologij pridelave ter upravljanje in obvladovanje tveganj. Razvojni cilji poljedelstva, ki so bili zapisani do leta 2020, niso doseženi, zato je tudi v prihodnje treba povečati pridelavo žit, konkurenčnost in produktivnost ob trajnostni rabi virov, vzpostaviti poštene odnose v verigi in graditi na shemi izbrane kakovosti za žita.

Strateški načrt SKP po 2023 je dober, vendar je preveč socialno naravnan, manjka mu več investicijskih sredstev, ukrepov za pridelavo in predelavo hrane za trg in sodelovanja z drugimi evropskimi skladi.

 POMEN MLINARSTVA ZA SLOVENSKO AGROŽIVILSTVO

Matic Majcenovič (Mlinotest), predsednik Združenja za mlinarstvo pri ZKŽP, je dejal, da slovenski mlini zmeljejo 95 % v Sloveniji zmlete pšenice in so največji dobavitelji moke. Sektor se od epidemije sooča z visokimi cenami žit in energije ter motnjami pri dobavi embalaže. »Odgovorno ravnanje do okolja je ena od prioritet Združenja za mlinarstvo, zato si prizadevamo, da se v luči boja proti podnebnim spremembam poveča prevoz žit po železnicah.« Ob tem poziva državo, da zagotovi potrebno izgradnjo železniške infrastrukture tako za potniški kot tudi dodatni tovorni promet. Pozdravljajo pomoč mlinarjem z naložbami v obnovljive vire energije. Opozoril je na zeleno zavajanje, zlasti pri okoljskem odtisu.

Izzivi mlinarstva bodo še naprej usmerjeni v to, kako proizvajati moko na bolj trajnosten način ob vse večjih zakonodajnih omejitvah in obenem biti še naprej konkurenčen.

 PROIZVODNJA KRMIL ZA RAZVOJ SLOVENSKEGA KMETIJSTVA

Aleš Zavadlal (Jata Emona), predsednik Združenja proizvajalcev krmil pri ZKŽP, je izpostavil problem pomanjkanja skladiščnih in sušilnih kapacitet za žita. V Sloveniji po oceni primanjkuje vsaj 30 % kapacitet. Za večjo neodvisnost in prehransko varnost bi bilo potrebno zato nemudoma podpreti posodobitve obstoječih kapacitet s pripadajočo infrastrukturo (za sušenje žit) in morebitne nove kapacitete na obstoječih lokacijah (predvsem zaradi zmanjšanja transportnih stroškov). Tako bomo tudi v prihodnje ohranjali žita na domačem trgu in za domačo potrošnjo za ljudi kot za živali.

Izzivi v sektorju krmil so vezani predvsem na področje nabave surovin in prodaje krmil zaradi sprememb v živinorejskih sektorjih. Pozitivno je na sektor vplivala odločitev o ponovni uporabi predelanih živalskih beljakovin v prehrani živali. Vse strožje postajajo zahteve glede varnosti in kakovosti krmil, zlasti za žita, olja in drugo krmo, ki prihaja v EU in Slovenijo iz tretjih držav.

Na ravni evropskega združenja proizvajalcev krmil FEFAC je v ospredju oblikovanje smernic o uporabi soje in smernic odgovorne uporabe palmovih maščob in ostalih sestavin. V zaključni fazi je usklajevanje dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, ki bo veliko odgovornost prenesla na dobavitelje in trgovce, zlasti glede porekla soje. V pripravi je posodobitev zakonodaje o krmnih dodatkih in ponovna avtorizacija krmnih dodatkov.

 IZZIVI PEKARSTVA

Silvester Pečjak (Pekarna Pečjak), predsednik Združenja za pekarstvo pri ZKŽP, je povedal, da pekarski sektor v Sloveniji združuje 336 podjetij, zaposluje preko 4000 ljudi in letno ustvari 377 milijonov evrov prihodkov. Sektor zagotavlja pestro ponudbo kakovostnega kruha in pekovskih izdelkov, sprejel je tudi zaveze odgovornosti, s katerimi zmanjšuje uporabo soli in krepi polnozrnate izdelke.

Izpostavil je izzive, s katerimi se srečuje pekarski sektor in so povezani z visokimi cenami surovin in energentov, alergijami ljudi na gluten, jajca, mleko, ki zahtevajo veliko inovativnosti v podjetjih tudi v smeri proizvodnje živil, ki so zdravju prijaznejša. Izpostavil je nove prodajne poti, padanje kupne moči potrošnikov, opozoril na zmanjševanje zalog pšenice in izpostavil problematiko pomanjkanja delovne sile, zlasti pekov. Pomembno je ohraniti pomen kruha kot osnovnega živila.

V drugem delu konference je sledilo predavanje agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja o stanju in izzivih žitnega sektorja. Po njegovih besedah se število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo žit, zmanjšuje, površine, na katerih se prideluje žita, pa se ohranjajo. Več o tem in o vsebinah okrogle mize, na kateri so sodelovali Danilo Kobal, Mlinotest, Enver Šišić, Perutnina Ptuj, Silvester Pečjak, Pekarna Pečjak, Stojan Hergouth, Jata Emona, in Uroš Lozej, vodja nabave v Sparu, pa v prihodnji številki Kmečkega glasa.