Ob robu državnega tekmovanja oračev Slovenije je vodja sodnikov na letošnjem državnem tekmovanju v oranju Igor Hrovatič predstavil tudi oranje z obračalnimi plugi.

“Splošna pravila ocenjevanja so enaka kot pri plugih krajnikih, a je pri obračalnih plugih tudi nekaj posebnosti, od katerih je najtežji element izdelava t. i. klina. Najprej pa tekmovalec odpre prvo enojno brazdo, in sicer na označenem mestu, kjer je količek s parcelno številko. Brazda mora biti prevrnjena v smeri k nižji parcelni številki ali k začetku tekmovalnega poligona. Čas za izdelavo te brazde je 20 minut. Sledi sodniška ocena prve brazde, medtem pa tekmovalec označi izhode in vhode za oranje klina. Napravljena je vzporedno s prvo brazdo ter odmaknjena od nje toliko, da napravimo med prvo brazdo in označbo 19–20 brazd pri dvobrazdnem plugu ali 20–21 brazd pri tribrazdnem plugu. Označbo napravimo s plužnim lemežem (lahko dodamo plugu orodje za izdelavo označbe). Napravimo jo lahko z desnim ali levim plužnim telesom. Pas med označbo smeri vhodov in izhodov in izdelavo krone služi za obračanje pri oranju klina. Za tem pa po znaku za ponoven začetek (nadaljevanje) oranja prične tekmovalec orati polovično krono, tako da se brazde izdela v smeri k višji parcelni številki.«

Ko tekmovalec konča naoravanje krone, to je šest brazd pri oranju z dvobrazdnimi in tribrazdnimi plugi, napravi še po en hod (dve brazdi pri dvobrazdnih plugih in tri brazde pri tribrazdnih plugih) ter z oranjem nadaljuje pri končanem oranju pri sosedovi parceli z nižjo štartno številko. Po napravljeni kroni ves nepreorani del parcele orje tako, da brazde ležijo k sosednji parceli z nižjo štartno številko. Pri svoji kroni napravi razor tako, da preorje nepreorani del in ne odreže nič brazde v kroni.«

 IZDELAVA KLINA

Pri oranju klina mora tekmovalec paziti na vhode in izhode. Ti morajo biti napravljeni tako, da se popolnoma ujemajo z označbo za zaključek klina.

Izdelava klina se zaključi s povezovalno brazdo, ki poveže vse izhode in vhode klina in mora biti čim bolj izenačena po višini in širini ostalim brazdam ter ravna in izenačena po vsej dolžini. Tekmovalec jo lahko naredi z eno ali dvema brazdama, pri čemer morajo biti plužni elementi v delovnem položaju. Med povezovalno brazdo in brazdami v klinu ne sme biti nepreorane zemlje in lukenj.

Med povezovalno brazdo in robom prve brazde v polovični kroni napravi tekmovalec zaključek oranja z razorom. Zaključek oranja mora biti narejen z 19 ali 20 brazdami pri oranju z dvobrazdnim plugom, (skupaj 10 hodov) oz. 20 ali 21 brazdami pri oranju s tribrazdnim plugom (skupaj sedem hodov). Razor mora napraviti tako, da odorje vso celino do prve brazde krone, katere pa ne sme odorati. Zadnjo brazdo mora napraviti enako široko in visoko, kot so ostale brazde. Globina razora pa je enaka določeni globini oranja. Dovoljena je samo ena sled koles (sled plužnega kolesa mora iti po sledi koles traktorja). Brazde morajo biti dobro vidne po vsej parceli, prav tako mora biti dobro vidna izmeničnost dela levih in desnih plužnih teles pluga (razlika med brazdami v eno in drugo smer oranja), ki se mora dosledno ponavljati. Pri oranju z obračalnimi plugi ni dovoljen noben prosti hod, tudi najkrajši ne pri izoravanju klina. Za izdelavo povezovalne brazde pa mora tekmovalec koristiti najkrajšo pot do obračalnega pasu. Čas oranja je enak času oranja s plugi krajniki.

Za vse faze oranja velja, da morajo biti brazde dobro vidne, prevrnjene, dobro nalegle, nepretrgane, izenačene, enakomerno široke in ravne po celi dolžini parcele. Vse strnišče, ledina, pleveli in ostali ostanki morajo biti popolnoma zaorani in vrženi na dno brazd. Vse korenine morajo biti odrezane in pretrgane od podbrazdja. Brazde se morajo tesno prilegati, morajo biti kompaktne, trdne (trdnost pod težo noge) in brez lukenj. Potrebna je pravilna uporaba predplužnika in ne sme biti vidnih traktorskih koles. Vhodi in izhodi morajo biti urejeni in pravilni. Lemež prednjega plužnega telesa mora pričeti orati na začetku parcele. Pri izhodu pa mora lemež zadnjega plužnega telesa zapustiti zemljo na koncu parcele. Z nagibom pluga lahko dosežemo, da na tem mestu začnejo in končajo orati tudi ostala plužna telesa. Pomembno je, da se čim prej doseže določena globina oranja in da se orje čim dlje v določeni globini tudi pri izhodu. Pri tem mora biti naleglost brazd čim boljša. Tako vhodi kot izhodi pa morajo biti čim bolj izenačeni med seboj. Ne smejo biti »peglani«.

 CILJ JE PRIPRAVA SETVENICE

Vsaka dobro vidna brazda mora tesno nalegati pod kotom 135 stopinj na predhodno brazdo. Tega ne dosežemo, če predplužniki delajo pregloboko in odrezan rob brazde ne pade dovolj globoko pod brazdo. Brazda ne sme stati pokončno, nagib mora biti tolikšen, da pri poznejši obdelavi ne izvlečemo na površje ruše, strnišča ali plevela. Brazda se ne sme lomiti v velikih grudah, biti mora pretresena v čim manjših grudicah in tesno nalegla. Po prvih dveh hodih mora tekmovalec doseči predpisano globino oranja in jo držati po vsej dolžini brazde. Pomembna je enotnost in skladnost posameznih brazd. Vsa plužna telesa morajo rezati enako globoke in enako široke brazde po celi dolžini in širini parcele. Enakomerno široke in globoke ter sklenjene brazde omogočajo hitro pripravo enakomerno globokega setvišča, ki je pogoj za enakomerno globino setve.