Na novinarski konferenci o obnovi kraških gozdov na Cerju so župan Občine Miren Kostanjevica Mauricij Humar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) mag. Janez Logar in vodja območne enote Sežana Boštjan Košiček napovedali skorajšnji začetek obnove kraških gozdov, poškodovanih v julijskem požaru. Na ZGS naj bi načrt sanacije izdelali do 1. oktobra, v postopku izdelave načrta pa bo potekalo tudi ocenjevanje škode. Obnova gozda bo trajala več let, lahko tudi več desetletij. Župan Humar se je ZGS zahvalil za pomoč pri gašenju požara ter napovedal, da bo 29. septembra pred pomnikom na Cerju dobrodelni koncert za obnovo kraških gozdov.

Vodja območne enote Sežana Boštjan Košiček je ocenil, da bo obnova hitrejša v gozdovih, ki so v javni lasti (približno 900 hektarov), in počasnejša na 2000 hektarjih v zasebni lasti. Pri obnovi bodo upoštevali tudi 150-letne izkušnje pogozdovanja Krasa, zato bodo iglavci tudi v prihodnosti predstavljali velik delež gozda. Predvsem črni bor je najprimernejši za zasaditev na goli skalnati podlagi na okoli 1000 hektarjih pogorišča. Že to jesen naj bi pričeli tudi s sadnjo puhastega hrasta, katerega sadike naj bi dobili na Hrvaškem. Kar se tiče obnove s setvijo, pa je opozoril na problem preštevilne divjadi, ki se bo vrnila na pogorišča, kjer bo našla tako seme kot na novo vznikle rastlinice dreves.

 KAKO OBNOVITI GOZDOVE, POŠKODOVANE V POŽARU NA KRASU?

Matej Kravanja iz ZGS OE Sežana je predstavil poškodovanost in izhodišča za obnovo gozdov. Razvoj velike površine gozdov, osnovanih pred 70 leti na kameniščih, je vrnjen povsem na začetek. Črni bor, doslej osnovno vrsto za melioracijo kamenišč, bo potrebno mešati predvsem z listnatimi vrstami. Najprej bo potrebna sečnja poškodovanega drevja ob stanovanjskih objektih ter na obcestnih pasovih, daljnovodih in ostali ogroženi javni infrastrukturi. Zatem pa obnova na 989 hektarjih, od tega naj bi sadnja predstavljala 8 % površin, setev pa 92 %. Potrebovali bodo 150.000 gozdnih sadik (za 75 hektarjih), 6800 kilogramov lahkega semena (850 hektarjev) in 20.000 kilogramov želoda (50 hektarjev). Obnova bo temeljila na hrastih, trokrpem javorju in črnem boru.

Kot je pojasnil Andrej Breznikar iz ZGS, pripravljajo kampanjo nabiranja semena. Na novinarsko vprašanje Kmečkega glasa glede vira finančnih sredstev za sanacijo, še posebej za seme in sadike, pa je odgovoril, da bo pristojno ministrstvo po potrditvi sanacijskega načrta predvidoma zagotovilo tudi zadostna finančna sredstva. Kdo bo seme nabiral, pa ni povsem znano.

Hojka Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) pa je povedala, da so prav za namen sanacije gozdov po požaru dopolnili seznam semenskih sestojev, ki pa morajo ustrezati rastišču. Ob tem je opozorila, da gozdne drevesne vrste masovno obrodijo samo vsakih štiri do 20 let. Ob pomanjkanju sadik v Sloveniji lahko načrtovalci, semenarji/drevesničarji ali lastniki na GIS podajo vlogo za pridobitev strokovnega mnenja za uporabo (določene količine) semena in sadik iz sosednjih območij na Hrvaškem ter tudi iz Avstrije ali Madžarske (s certifikati o izvoru in številu dreves, s katerih je bilo pridobljeno seme).

 NAČRTI IN REALNOST

Pred dobrim tednom smo obiskali drevesnico Štivan pri Matenji vasi, ki je locirana praktično pred pragom Krasa, da bi jih povprašali o zalogi sadik, primernih za pogozditev Krasa. Kot je povedal direktor drevesnice Jernej Margon, traja vzgoja sadik od dve (kontejnerske) do štiri leta. Ker slovenski drevesničarji še vedno nimajo pogodb o prodaji sadik, je kakršna koli setev in nadaljnja vzgoja gozdnih sadik vezana na rizik posamezne drevesnice. »Semenska leta so izmenična, letošnje je dobro, naslednje leto pa zagotovo ne bo obroda. Če torej letos ostanemo brez nabiranja, potem Krasa sploh ne bo možno sanirati tako, kot pravijo, v naslednjih petih letih, ampak bomo naslednji obrod do takrat lahko čakali. Kmetijsko ministrstvo bi moralo takoj zagotoviti denar za nabiranje semena drevesnih vrst za sanacijo pogorišč. Vsak dan, ko država tukaj ne ukrepa, je vnaprej izgubljen pri obnovi, vsak dan zamude lahko pomeni, da se bo obnova pogorišč zavlekla za nekaj let ali pa določenih vrst sploh ne bomo imeli za obnovo. Trenutno imamo v drevesnici okoli 50.000 sadik hrasta gradna in 12.000 sadik črnega bora.«

Že avgusta smo ZGS povprašali o zalogah semena oz. gozdnega reprodukcijskega materiala ter o sredstvih za nabiranje semena. Kot so nam povedali, je v proračunu trenutno zagotovljenih 6000 evrov, od tega dobra polovica za tehnično delovanje semenske hranilnice. Dokončno razpoložljiva sredstva za financiranje semenarske dejavnosti bodo znana najpozneje do oktobra.

V semenski hranilnici ZGS je bilo na začetku leta 2022 na razpolago seme ključnih drevesnih vrst (smreka, macesen, jelka, črni bor in bukev). Zaradi slabega obroda v letu 2021 in nezadostnih lastnih rezerv semena v drevesnicah so bile za vzgojo sadik drevesnicam odprodane vse zaloge semena bukve, jelke in črnega bora. Zaloge semena smreke pa so na razpolago v večjih količinah.

Zaloge semena v semenski hranilnici – stanje 31. 12. 2021

Drevesna vrsta  Provenienčna regija  Zaloge semena (kg)*

Smreka              alpska                        2,50

                         pohorska                    14,87

                         dinarska                     146,93

                         Skupaj smreka            164,30

Macesen            predalpska                0,85

Črni bor             submediteranska      1,74

Bukev                pohorska                   23,20

                         predpanonska            15,50

                         preddinarska             66,07

                         predalpska                 20,10

                         dinarska                     57,20

                         Skupaj bukev              181,07

Jelka                  pohorska                   2,96

                         dinarska                     16,25

                         Skupaj jelka                19,21

                          Skupaj                       367,16

 V letu 2022 bodo na ZGS prednostno načrtovali obnovo zalog semena ključnih drevesnih vrst, katerih zaloge so bile v celoti odprodane gozdnim drevesnicam. Zanimanje za dobavo semena za semensko hranilnico ZGS je po prenehanju delovanja drevesnice Semesadike Mengeš s strani registriranih dobaviteljev relativno majhno in nezadostno. Poleg tega lahko v letošnjem letu na pridelavo semena negativno vpliva izredno vroče in sušno poletje (prezgodnje odmetavanje semena, manjša semena, slabša kalivost semen).

ZGS bo tako kot vsako leto pripravil razpis za pridobivanje semena predvidoma konec septembra. Oktobra pa naj bi bil že izdelan načrt sanacije požarišča na Krasu. V razpis za nabiranje semen naj bi bile vključene tudi potrebne količine semena za namen sanacije tako za setev na požarišču kot za vzgojo sadik v drevesnicah.

Andrej Breznikar iz ZGS je na ogledu požarišča izpostavil, da je gozdarje že mesec dni po požaru presenetilo hitro odganjanje mladik iz korenin nekaterih drevesnih vrst. Najprej pa so pognale mladike ruja in divjih špargljev.

Nevenka Mejak iz drevesnice Štivan pregleduje kontejnerske sadike hrasta gradna.