Volkovi tulijo in koljejo, karavana odgovornih pa sedi
Število volkov v Sloveniji se je v zadnjih petih letih več kot podvojilo. Za sezono 2015/16 je ocena številčnosti volkov znašala 52 osebkov, za sezono 2020/21 pa po projektu Spremljanje stanja ohranjenosti volkov v Sloveniji, katerega koordinator je Zavod za gozdove Slovenije (partnerji pa Biotehniška fakulteta, Javni zavod Triglavski narodni park in Društvo Dinaricum) od 106 do 147 volkov (odšteta polovica tistih, ki si jih delimo s Hrvaško).
Štetje, ki so ga opravili, je na območju Slovenije potrdilo prisotnost 12 volčjih tropov, od katerih si dva delimo s Hrvaško. Ob tem smo imeli še 18 volkov izven teritorijev potrjenih tropov. V celotni superpopulaciji (ki vključuje tudi vse zaznane volkove v čezmejnih tropih) pa so ocenili, da je volkov od 121 do 168. Populacija že od leta 2010 kaže stalno rast tako po številčnosti kot po prostorski razširjenosti. Zaskrbljujoče pa je tudi križanje med volkom in psom.
Kot je še zapisano v poročilu o številčnosti volkov 2020/21, je varstvo volkov v Sloveniji uspešno in daje trdno podlago za upravljanje z njimi. Vendar o upravljanju z volkom v naši državi ni ne duha ne sluha.
V zadnjih 10 letih je bilo menda izplačano za okrog 1,5 milijona evrov za škodo, ki so jo povzročili volkovi. To je za državo drobiž v primerjavi z dejanskimi izgubami, ki so jih utrpeli rejci domačih živali. Nekateri so ostali praktično brez živine, brez plemenskega materiala, brez mesa in mleka za prodajo, pretrgale so se prodajne poti, nekateri so rejo tudi opustili … Tovrstna škoda je praktično nepopravljiva, država in odločevalci v njej pa nimajo volje ali pa nočejo upravljati z zvermi.
Samooskrba s hrano in skrb za slovensko kmetijstvo, še posebej za mlade kmete, pa so postale zgolj floskule v besednjaku ministrov, državnih sekretarjev in ostalih uradnikov. Namesto da bi jih skrbela preštevilčnost volkov (121 do 168 v sezoni 2020/21), ki je letos gotovo še za kak ducat, dva ali morda celo tri večja, se hvalijo z ugodnim stanjem populacije in za njeno rejo in opazovanje porabljajo zajeten kup davkoplačevalskega denarja, ki je gotovo nekajkratnik glede na izplačane škode.
POKOLI V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU
V Kmečkem glasu smo že obširneje poročali o napadih volkov na širšem območju Pivke in na planinah nad Zgornjo Savinjsko dolino. Ker upravljanja z volkom nimamo in je njegova številčnost iz leta v leto večja, se posledično širi že skoraj po celotnem ozemlju Slovenije. In zato se tudi škode povečujejo.
Tudi v Triglavskem narodnem parku se vse od leta 2018 vztrajno povečuje število volkov. Še ne dolgo tega so na tem območju opažali le posamezne volkove, lani pa so bili tam prisotni že štirje tropi: po eden na Jelovici, Pokljuki, na območju Rateč in v okolici Podkorena.
Te dni pa so se nam v zvezi z volčjimi pokoli drobnice oglasili člani Agrarne skupnosti (AS) Zasip (vas pri Bledu). Kot je povedal Uroš Ambrožič, predsednik AS Zasip, drobnico pasejo na visokogorskih pašnikih Zgornje Krme. »Skupaj pasemo okrog 120 glav drobnice in 50 govedi. Drobnico imata samo še dva člana, govejo živino pa šest članov. Pašne živali že nekaj let spremljamo s sledilnimi napravami. Pri ovcah uporabljamo štiri sledilne naprave, tako da ves čas točno vemo, kje se nahajajo. 29. avgusta smo opazili, da je nekaj narobe. Takoj smo preverili in videli, da se nam je zgodil pokol ovac na 2000 metrih nadmorske višine na Konjskem sedlu v bližini planinske poti na Triglav. Ovce so se tam pasle na registrirani planini. Ogled škode in prijava je bila opravljena naslednji dan. Poklanih je bilo 10 ovac in pet jagnjet, vse last članov AS Zasip. Del drobnice smo že umaknili s planine, druge pa bo še treba, saj se je čreda razbežala daleč naokrog. Prejšnja leta je bilo vsako leto nekaj škode, kar je bilo za nas nekako razumljivo. Sedaj pa je to ušlo iz vseh normalnih okvirjev. Če se na tem področju ne bo nekaj ukrenilo in zagotovilo normalne paše, kot smo jo imeli stoletje in več do sedaj, potem bo s pašo na teh planinah verjetno konec. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo zveri spravile še na govejo živino. Takrat pa se bo paša na planini zagotovo zaključila za zmeraj.«