V Gornji Radgoni je v okviru sejma AGRA potekalo 22. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki sta ga že tradicionalno organizirala Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Pomurski sejem. Tekmovanja se je udeležilo 14 ekip iz vse Slovenije oz. po ena ekipa iz vsake posamične območne enote ZGS. Namen tekmovanja je popularizirati varno in učinkovito delo v gozdu ter predstaviti sodobne naprave in varovalno opremo, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu.

Tokratno tekmovanje je potekalo v spomin na letos tragično preminulega večkratnega državnega prvaka sekaških tekmovanj Janka Mazeja, ki je pustil neizbrisen pečat ne samo med tekmovalci in člani društev lastnikov gozdov, temveč na splošno med slovenskimi lastniki gozdov.

»Živimo v času stalnih sprememb in hitrega tempa dela, gozdarstvo pri tem ni nobena izjema,« je v uvodu v tekmovanje povedal v. d. direktorja ZGS Janez Logar in nadaljeval: »Za uspešno sanacijo naravnih ujm, ki smo jim v večjem obsegu priča od leta 2014, je ključnega pomena pravočasna izvedba sanacijskih del v gozdovih. Ob vsem hitenju in postavljenih rokih za izvedbo del pa ne smemo pozabiti na varnost in zdravje pri delu. Vsako življenje je enkratno, neprecenljivo in neponovljivo. Nezgode pri delu v gozdu, še posebej najtežje, so tragedija za vsakega posameznika, za njegovo družino, sorodnike, prijatelje in tudi za lokalno okolje ter nenazadnje tudi za gozdove, ki potrebujejo aktivne lastnike gozdov za učinkovito gospodarjenje. V letu 2022 ponovno beležimo porast nezgod pri delu v gozdu. Tako smo v prvi polovici letošnjega leta žal zabeležili že 11 smrtnih primerov, med njimi je tudi Janko Mazej, in v njegov spomin prirejamo to prireditev.«

Kot je še povedal Logar, se je od ustanovitve ZGS v letu 1994 do danes tečajev varnega dela z motorno žago in varnega dela s traktorjem udeležilo že preko 50.000 udeležencev, lastnikov gozdov in družinskih članov iz kmetij. Mnogi od teh so s tečajev prišli mnogo bolj usposobljeni, nekateri izmed njih pa tudi s spoznanjem, da je treba zahtevna dela prepustiti v izvajanje bolje usposobljenim in bolje opremljenim izvajalcem del. Zagotovo je organizacija tovrstnega izobraževanja lastnikov gozdov ena izmed pozitivnih nalog, ki jih izvaja ZGS. Glede na povečane potrebe po izvedbi del v gozdovih zaradi vse pogostejših ujm bi bilo prav, da država nameni tudi zajetnejšo finančno vzpodbudo tovrstnemu delu. Še posebej zato, ker se to odraža tudi na mladih. Morda tega naše srednje gozdarske šole in fakulteta še ne čutijo, a tokratno radgonsko sekaško tekmovanje je zaradi udeležbe mnogih novih mladih obrazov zagotovo prelomno. Priča smo bili pravi generacijski prelomnici – letos so bile namreč podeljene tudi nagrade za tekmovalce iz vrst mladih lastnikov gozdov.

Trije mladi so zasedli tudi prva tri mesta med vsemi posamezniki. To so bili: na prvem mestu Tadej Rupnik (OE Tolmin), na drugem Matija Brožič (OE Sežana) in na tretjem Klemen Mazej (OE Nazarje).

Ekipno pa je bila najboljša ekipa OE Tolmin pred ekipo OE Nazarje in OE Sežana.

ZGS je v okviru tradicionalnega gozdarskega dneva predstavil tudi ukrepe sodobne nege gozda in gospodarjenja z gozdovi v času podnebnih sprememb. Glavno sporočilo okrogle mize »Izzivi sodobne nege gozda« pa je bilo vsekakor namenjeno odločevalcem, ne zgolj kmetijskemu, temveč tudi ostalim ministrstvom (predvsem okoljskemu in gospodarskemu), da bo morala država za nego gozdov, od katerih vsak dan zahtevamo več, nameniti precej več sredstev kot doslej. Več o tem pa v prihodnji številki Kmečkega glasa.