Sklad je bil ustanovljen z namenom, da gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. To dejavnost oziroma te naloge je Sklad v celoti opravljal od leta 1993 do 30. 6. 2016. Od 1. 7. 2016 dalje Sklad gospodari le s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti RS, z gozdovi v lasti RS gospodari SiDG. Na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) Sklad še naprej opravlja tudi določene naloge, ki se nanašajo na gozdove v lasti RS, predvsem v zvezi s postopki denacionalizacije, vračanjem zemljišč po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, vračanjem zemljišč po zakonu, ki ureja agrarne skupnosti, prenosi zemljišč in plačevanjem odškodnine za nemožnost uporabe zemljišč, vrnjenih v postopkih denacionalizacije.

Sklad ni neposreden proračunski porabnik, tako da svoje poslovanje skoraj v celoti financira z lastnimi sredstvi, zato ekonomiki poslovanja upravičeno namenja pomembno vlogo. Z večjimi sredstvi razpolaga, več jih lahko nameni dobri izvedbi zakonsko določenih nalog in dosego ciljev, za katere je bil ustanovljen.

Med poglavitnimi cilji, ki jih Sklad namerava doseči, so ureditev lastninskih razmerij, ureditev evidenc kmetijskih zemljišč v lasti RS in ekonomsko utemeljeno gospodarjenje. V skladu s strateškimi državnimi cilji so cilji Sklada tudi ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v lasti RS, zagotovitev racionalne rabe zemljišč in ohranitev njihove okoljevarstvene vrednosti ter izboljšanje parcelne in posestne strukture z aktivnim poseganjem v dogajanje na trgu s kmetijskimi zemljišči.

Sklad gospodari z 61.288 hektarji oziroma z 9 % kmetijskih zemljišč na območju RS. Obseg kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada se spreminja zaradi nakupov in prodaj, menjav in razdružitev solastnine zaradi neodplačnih postopkov prenosa zemljišč v gospodarjenje na Sklad in s Sklada (občine, SiDG in denacionalizacija) ter geodetskih uskladitev. Obseg posameznih rab zemljišč znotraj Skladovih zemljišč se spreminja zaradi sprotnega usklajevanja s spremembami dejanske rabe, ki jo na MKGP usklajujejo s stanjem v naravi. Da ohranjamo kmetijska zemljišča čim bolj obdelana, stremimo k temu, da jih čim več dajemo v zakup. Konec leta 2021 se je na internetnem seznamu (www.s-kzg.gov.si) potencialnih prostih površin nahajalo za 3184 hektarjev kmetijskih zemljišč. Pri obravnavanju prostih površin je treba upoštevati dejstvo, da se med kmetijska zemljišča štejejo tudi kmetijska zemljišča v zaraščanju, zemljišča z drevjem in grmičevjem, dodatno tudi kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, in neobdelana kmetijska zemljišča. Na objavljenem seznamu so praviloma zemljišča, ki jih je najteže oddati v zakup.

 V letu 2021 je bilo veljavnih 17.094 zakupnih, brezplačnih zakupnih in najemnih pogodb, skupaj za 55.851 hektarjev zemljišč. Pravne osebe imajo sklenjenih 524 zakupnih pogodb za skupno površino 18.627 hektarjev kmetijskih zemljišč oziroma 35,5 hektarja na osebo v povprečju. Fizične osebe imajo sklenjenih 16.116 zakupnih pogodb za skupno površino 31.879 hektarjev kmetijskih zemljišč oziroma dva hektarja na osebo v povprečju.

V letu 2021 je Sklad odkupil 441.2949 hektarjev kmetijskih zemljišč. Nekatere stranke svoje zemljišče ponudijo v prodajo neposredno z objavo na pristojni upravni enoti, manjši del strank se pri Skladu predhodno pozanima o interesu Sklada za odkup zemljišča. Uslužbenci Sklada prek krajevne pristojnosti spremljajo vse ponudbe za vse katastrske občine. O objavljenih primerih ponudb za prodajo kmetijskega zemljišča, ki so v skladu z razvojno strategijo Sklada, uslužbenci Sklada pošljejo predlog za odkup v opredelitev komisiji za pravni promet. Komisija za pravni promet odloča o vseh ponudbah, kjer je prodajna površina v ponudbi večja od 0,50 hektarja.

Po pravnomočno zaključenih postopkih komasacij je Sklad v letu 2021 v svoja osnovna sredstva poknjižil odtujitev ????, v komasacije je vložil 3,59 hektarja zemljišč in pridobitev, iz komasacij je pridobil 3,63 hektarja zemljišč. Majhen obseg je odraz maloštevilnih postopkov uvedbe komasacij. Aktivnosti Sklada na tem področju pa se bodo odrazile šele s časovnim zamikom.

Sklad je nadaljeval z analizo območij, kjer bi bile komasacije za Sklad nujne, ter pričel s pridobivanjem predhodnih mnenj pristojnih institucij za območja z omejitvami (zavarovana območja, krajinski parki, kulturna dediščina ipd.). Redno se je izvajala predpisana letna kontrola obdelanosti zemljišč v obsegu 5 % od vseh zemljišč v zakupu. V petih primerih je Sklad zaradi neobdelovanja zemljišč zakupne pogodbe odpovedal. Sklad je v skladu z zakonom o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 in v skladu z zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji v letu 2021 znižal zakupnine za 20 % in oddal v brezplačen zakup zaraščena zemljišča v lasti Republike Slovenije.

Vršilec dolžnosti direktorja mag. Aleš Tolar o poslovanju Sklada 2021 pravi: »Sklad je leto 2021 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 8.182.708 evrov oziroma z upoštevanjem davka v višini 6.632.882 evrov. Tekoče poslovanje Sklada je bilo uspešno, kljub naravnim nesrečam in težavam zaradi koronakrize. Sklad je pomemben akter zemljiške politike v Sloveniji, zato bi si želeli, da se še bolj vključimo v pomembne zadeve in odločitve pri sprejemanju zemljiške politike. V strategiji razvoja Slovenije 2030 je zapisano, da bomo cilje dosegli samo s trajnim varovanjem in ohranjanjem kakovostnih kmetijskih zemljišč ter s spodbujanjem kmetijske prakse za povečanje samooskrbe z lokalno hrano, ki pozitivno vpliva na zdravje ljudi. Samo s preudarnimi odločitvami na področju varovanja kmetijskih zemljišč bo Slovenija lahko povečala prehransko varnost državljanov.«

Sklad sporoča, da bo tudi letos sodeloval na 60. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer bo na svojem razstavnem prostoru v hali A predstavljal svojo dejavnost in bo na voljo za vse informacije, vezane na področje dela Sklada. Vljudno vabljeni.