Gradbeništvo po vsem svetu, tudi v Evropi, opazno slabi zaradi vse dražjih surovin in energije, višjih obrestnih mer … Zato še naprej padajo cene hlodovine in žaganega lesa iglavcev. Krč na teh dveh področjih pa je še toliko večji zaradi povečanih zalog žaganega lesa pri trgovcih, manjše porabe v gradbeništvu in tudi zato, ker tokovi ruskega žaganega lesa in izdelkov že iščejo prikrite poti na tuje trge. Samo v ZDA je bilo po podatkih tamkajšnjega združenja industrije furnirja in vezanih plošč v prvi polovici letošnjega leta uvoženih za 40 % več vezanih plošč ruskega porekla kot v enakem obdobju lani.

Tudi v sosednji Avstriji, še posebej na Koroškem, so žage polne lesa in dobavitelji hlodovine so te dni skoraj zaustavili promet s hlodovino. Temu primerno še naprej padajo cene hlodovine na kamionski cesti (v povprečju za 15 evrov po kubičnem metru glede na pretekli mesec). Močno pa so narasle cene energetskega in industrijskega lesa. K padcu cen so prispevala tudi neurja in izbruh podlubnikov na Zgornjem Koroškem in Vzhodnem Tirolskem. Povpraševanje po hlodovini iglavcev tako praktično po vsej Evropi upada, trenutno še zaradi daljših počitnic v podjetjih, padanje cen pa se pričakuje tudi v prihodnje.

Zmanjšanje dejavnosti v žagarski industriji in s tem zmanjšanje količin odpadkov pa je povsod po Evropi povzročilo močan dvig cen peletov, sekancev in na splošno vsemu energetskemu lesu in okroglemu industrijskemu lesu iglavcev. Cena pelet na evropskem trgu se je že skoraj povsod podvojila glede na lansko leto v tem obdobju. Evropa je trenutno v panični energetski krizi in promet z energetskim lesom se je tudi praktično podvojil. Energetska panika je povzročila, da se kupci drv zalagajo s količinami, ki presegajo lastne letne potrebe. Prehod iz ogrevanja na plin in olje na peči na drva pa bo ustvaril še dodatno povpraševanje in dvige cen. Podobno kot s cenami drv se bo zgodilo tudi s cenami peči.

Na slovenskem trgu, ki je cenovno podrejen avstrijskemu, ni nič drugače, le da so cene okroglega in žaganega lesa še nekoliko nižje. Trenutne cene bukovih drv se gibljejo od 70 do 90 €/m3, žagana na 25 centimetrov pa dosegajo tudi že več kot 100 €/m3. Cene ostalih gozdnih lesnih sortimentov so tako kot v Avstriji močno padle. Se pa odkupne cene hlodovine na kamionski cesti gibljejo v precej velikem razponu glede na lokacijo in uspešnost posameznih lastnikov gozdov pri pogajanjih s kupci.

Sicer pa večina lastnikov gozdov v tem času niti ne seka. Na trgu, tako slovenskem kot evropskem, se trenutno predvsem postavlja vprašanje, ali bodo kupci industrijskega lesa zmogli plačati visoke cene lesa glede na cenovno raven njihovih končnih izdelkov. Naša žagarska industrija se z lesom v tem času oskrbuje pretežno s hlodovino iz Nemčije, Češke, nekaj tudi iz Italije in iz slovenskih državnih in cerkvenih gozdov.

 PRILOŽNOST ZA PREVARANTE

Sedanja energetska panika povzroča skokovito rast cen drv, sekancev in peletov. Strah zaradi pomanjkanja plina in visokih cen vseh ostalih energentov ter panika na trgu ustvarjajo odlično okolje za delovanje špekulantov in prevarantov. Ker se to že dogaja, v Avstriji na spletni strani Watchlist-Internet.at potrošnike že opozarjajo na lažne trgovine z drvmi.

»Povpraševanje po drveh in peletih je velikansko, zato cene strmo rastejo. Verjetnost, da boste našli cenovno ugodne ponudbe na internetu, je še vedno precej velika. Razlog: lažne trgovine, kot so brennholz-energie.com, top-brennholz.com ali schiltach-brennholz.com, vas poskušajo zvabiti v past z nizkimi cenami. Vendar pa vsak, ki naroči v eni od teh trgovin, izgubi denar in ne prejme nobenega blaga,« opozarja Watchlist Internet.at. »Na prvi pogled so vse lažne trgovine videti profesionalne. Spletne strani so privlačne, obstaja celo impresum s podatki o domnevnem podjetju in na strani običajno ni večjih jezikovnih napak. Kljub temu obstajajo namigi, ki razkrivajo goljufijo. Sumljive so lahko že nizke cene. Veliko lažnih trgovin je zlahka opaziti, ker manjka tisk, ki je obvezen v nemško govorečih državah. Zato preverite podatke v impresumu. Ali podjetje dejansko obstaja? Kaj je na danem naslovu? Je možno, da je na tem naslovu prostor za skladiščenje večjih količin lesa? Nekatere lažne trgovine navedejo celo davčne in matične številke – te se da preveriti, ali sploh obstajajo. Pogosto pa na spletu že obstajajo tudi opozorila o teh lažnih trgovinah. Če ne najdete ničesar o spletnem mestu, potem pa je sploh sumljivo. Signal za alarm je tudi zahtevano predplačilo: “Plačajte neposredno z bančnega računa. Vaše naročilo ne bo odposlano, dokler ne prejmemo denarja.” To ali kaj podobnega je navedeno med postopkom naročanja. Če je na voljo samo ta možnost, je to znak za alarm.

Podobno se lahko dogaja tudi pri odkupu energetskega lesa. Lastnike gozdov zato opozarjamo, naj se ob pojavu kakršnih koli kupcev lesa, ali na panju, ali na kamionski cesti, ali na vašem dvorišču, o njih pozanimate pri sosedih, revirnih gozdarjih, na spletu … Plačilu takoj pa verjemite le, če v kupčevih rokah vidite dovolj denarja.

LESARSTVO OD SEVNICE DO ČRNOMLJA

Pred dobrim tednom so se s pobudami in težavami slovenske lesne industrije na območju od Sevnice do Črnomlja seznanili državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dejan Židan, pristojen med drugim za les in notranji trg, s sodelavci. Prisotni pa so bili tudi predstavniki Lesarske sekcije pri Obrtni zbornici Slovenije in predstavniki Slovenskega lesnega združenja Sloles. Obiskali so podjetja Stilles, inženiring in notranja oprema Sevnica, Metaliko Sevnica, Solis timber v Straži pri Novem Mestu, Proles Novo mesto in Esol v Črnomlju.

Bistveni del poslovanja Stillesa z okoli 238 zaposlenimi predstavlja opremljanje najelitnejših hotelov. Osnova izdelkov je masivni les, furnir, vezana plošča, mediapan, tili plošča itd. Stilles več kot 90 % prihodkov ustvari v tujini (Evropa, Amerika in Azija). Kot je povedal Rok Barbič, predsednik uprave Stillesa, je za njihov nadaljnji razvoj izjemnega pomena posodobitev proizvodnje in še posebej digitalizacija, ki bi jim omogočila še boljšo sledljivost v vseh fazah od proizvodnje do končne montaže. Pri nekaterih projektih se jim namreč pojavlja nekaj deset tisoč postavk (različnih kosov izdelkov, polizdelkov ipd. iz različnih materialov). Pri posodabljanju bi bile dobrodošle tudi državne vzpodbude. Metalika iz Sevnice pa po meri izdeluje pohištvo in notranjo opremo za jadrnice in motorne jahte. Izvozijo okrog 87 % izdelkov, največ na Hrvaško, Finsko, Francijo, Norveško, Poljsko, Rusko federacijo, Španijo, Švedsko in Združeno kraljestvo. Težave imajo predvsem z dobavo vezanih in ivernih plošč ter osnovnih surovin v finalni predelavi.

 MODERNIZACIJA ŽAG

Družinsko podjetje Solis timber iz Straže pri Novem mestu predstavlja najmodernejšo žagarsko podjetje v Sloveniji. Kot sta povedala Jože Zoran in hči Kaja Zoran Ledinek (izkušnje v tej panogi je nabirala v danes največjem evropskem žagarskem podjetju), pri njih predelujejo hlodovino smreke in jelke. Hlodovino v večini uvažajo iz Nemčije, Češke, Italije ter na leto v polizdelke predelajo okoli 55.000 kubičnih metrov. Praktično vse izdelke, predvsem na mero nažagan, poskobljan in posušen les, izvozijo na evropsko, ameriško in azijsko tržišče. Zaposlujejo 34 ljudi. V zadnjih nekaj letih so v razvoj in opremo vložili okrog 15 milijonov evrov. Ker so v fazi večjih investicij, jih zanimajo nepovratna sredstva in časovnica le-teh.

Družinsko podjetje Proles Novo mesto pa po besedah Staneta Turka in sina Žige predeluje hlodovino listavcev (hrast, javor, bukev in po potrebi ostale listavce) v širinsko lepljene plošče za pohištvo in druge polizdelke. So 100-odstotni izvozniki, zaposlujejo 28 ljudi. Njihov ključni problem je redna in konkurenčna dobava predvsem hrastove in bukove hlodovine. Letos so še posebej občutili dumpinški nastop odkupovalcev tovrstnega lesa za kitajski trg. Ker so podobno kot ostala slovenska lesnopredelovalna podjetja v fazi posodabljanja in novih investicij, bi jim bili dobrodošli prijaznejši in bolj življenjski razpisi za nepovratna sredstva s strani gospodarskega ministrstva. V preteklosti so bili namreč uspešni samo na MKGP, ki je v zadnjih dveh letih ubralo primernejšo pot do oblikovanja razpisov. Vendar kmetijsko ministrstvo lahko daje vzpodbude v primarno predelavo le do 10.000 kubičnih metrov lesa. Zato si tudi v Prolesu želijo, da bi se ta meja dvignila na 20.000.

Ob obisku podjetja Esol pri Črnomlju pa so si vsi ogledali še podjetje Žaga Zora, ki predeluje listavce. Podjetje Esol proizvaja masivne plošče in elemente za počitniške prikolice in avtodome. Iz žagarskih ostankov (tudi sosednje žage Zore) izdelujejo lesne brikete. Imajo pa tudi kogeneracijo moči pet megavatov, od tega 1 MW električne in 4 MW toplotne energije, ki jo porabljajo pretežno za sušenje lesa. Esol ima od leta 1996 status invalidskega podjetja, lani je imelo 166 zaposlenih. Večina nabavljenega lesa je iz lokalnega območja Dolenjske, Bele krajine in Štajerske.

Glavni problem vseh podjetij je predvsem časovna in količinsko enakomerna dobava osnovnih surovin – hlodovine iz slovenskih gozdov in polizdelkov (predvsem vezane plošče in furnirja) iz tujine. Te smo sicer pred desetletji proizvajali tudi v Sloveniji.

 Problematika dobave surovine, kot jo vidijo na direktoratu za lesarstvo pri MGRT:

• SiDG ima sklenjene dolgoročne pogodbe s fiktivnimi izvajalci, ki surovino izvažajo v tujino (cca 30 % hlodovine se izvozi prek posrednikov);

• SiDG organizira dražbe, kjer se preplača hlodovino;

• preprodajalci drago hlodovino izvažajo na Kitajsko, čemur na MGRT nasprotujejo in preučujejo možnosti spodbujanja izvoza izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

Pripravili so pravila oskrbe s hlodovino, kjer bi imeli prednost pri nakupu surovine proizvajalci z izdelki višje dodane vrednosti.