Na gradu Prem je umetnostna zgodovinarka in magistrica zgodovine ter strokovna sodelavka Občine Ilirska Bistrica Aneja Rože pripravila zanimivo in poučno predavanje na temo »Osnovna šola Prem od ustanovitve do začetka 20. stoletja«. Kustosinja bistriške enote koprskega Pokrajinskega muzeja Mateja Kakež je uvodoma predstavila gostjo in pozdravila številno zbrano občinstvo.

»Prvi temeljni kamen za ustanovitev šole je bil položen z uvedbo obveznega šolstva 1774, katerega rezultatov ni bilo čutiti takoj na današnjem območju Občine Ilirska Bistrica, vendar šele 40 let pozneje. Ustanovitev t. i. trivialnih šol na podeželju je zasluga posameznikov, ki so spoznali potrebo po zagotavljanju osnovne izobrazbe podeželskemu prebivalstvu. Prva trivialna šola na območju današnje Občine Ilirska Bistrica je bila ustanovljena v Trnovem (danes del Ilirske Bistrice) leta 1814, sledi ustanovitev šole 1819 v Hrušici in na Premu leta 1826. Gonilna sila ustanovitve je bil Peter Aleš, takratni vikar na Premu. Poleg duhovniškega poklica, ki ga je opravljal, je bil tudi ugleden kmetijski teoretik, za kar si je prislužil red Franca Jožefa I. Med službovanjem na Premu je Aleš ustanovil tudi drevesnico. Zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov je malo znanega o prvih letih premske osnovne šole. Šola je od vsega začetka delovala v stavbi lokalnega vikariata. Obiskovali so jo učenci iz vasi Prem, Smrje, Kilovče, Čelje, Janeževo Brdo in Bitnje. Šola je bila najverjetneje leta 1895 razširjena in preurejena v dvoučilnico. Cesarski zakon o osnovnem šolstvu iz leta 1869 je privedel do izboljšanja znanja učiteljev in učencev. Še več, kmetijstvo je predstavljalo glavni vir preživetja za prebivalce takratnega šolskega okoliša Prem. Zato so bili tudi učitelji primorani ustrezno prilagoditi postopek poučevanja,« je poudarila Rožetova.

Najbolj omembe vreden učitelj je bil poleg pomembnega kmetijskega teoretika Petra Aleša Matija Rant, ki je poleg prenove šolskega poslopja uredil šolski vrt in drevesnico, ki sta bili primerno okolje za prenos kmetijskega znanja, ki naj bi ga učenci delili doma v svojih družinah.
Učitelji in duhovniki s Prema so pomembno prispevali tudi h kulturnemu življenju. To sta bila zlasti: oče pesnika Dragotina Ketteja in orglar v cerkvi sv. Helene na Premu Filip Kete in župnik Matej Frelih, poklicni pesnik in navdušen pisatelj. Cerkev svete Helene je bila povečana prav v času njegovega službovanja. Naraščanje števila prebivalcev je zahtevalo širjenje šolske mreže in tako so nastajale ljudske šole še v sosednjih krajih. Za vključevanje v vsakdanje življenje v lokalni skupnosti in kmetijski napredek so si še zlasti prizadevali tako učitelji kot tudi duhovniki. Prem je tako šolskemu okolišu zagotovil še veliko več kot le osnovno izobrazbo in duhovno kulturo prebivalcev.

Olga Knez