Na binkoštno soboto se je na Veliki Planini zbralo večje število prijateljev s klobuki v stilu pastirjev s Travnika v Občini Ljubno ter s planin Gorenjske, Koroške in Štajerske. Izključno usnjene klobuke, model »Franjo«, izdeluje nekdanji poklicni voznik Franjo Marovt z Ljubnega ob Savinji, ki se je ob upokojitvi povsem zaupal svojim nogam in zaljubil v hribe. Za šivalni stroj za usnje se je vsedel v zimskem času, ko se je nalezel spokojnega pohajkovanja po bližnjih planinah in se srečeval s pastirji na prelepih planinskih travnikih Zgornje Savinjske in Zadrečke doline.

Prvo pravo in načrtovano vsakoletno srečanje imetnikov »Franjotovih klobukarjev« je spontano organiziral Korošec iz Prevalj Mirko Lečnik, ob močni podpori citrarke Cite Galič, ki je ob stiku z dobrosrčnim »Franjotom« menil, da je Marovt podaril že več sto klobukov. Zakaj pa za njegovo darežljivost ne bi prav prišla ena pristna vsakoletna navada? Od tedaj, ko so leta 2008 Marovtu pripravili prvo super presenečenje, velja za 1. srečanje klobukarjev. Priredili so ga na planinskem domu na Smrekovcu pred 15 leti in mojstra volana in pastirskih klobukov na moč presenetili. Tokratni shod na Veliki planini pa je bil že 15. po vrsti in kot smo doživeli, še zdaleč ne zadnji. Do zdaj je Marovt izdelal že okrog 1000 klobukov (in jih vse podaril!) ter nekaj druge pripadajoče pastirske garderobe. Od teh kar velik delež klobukov tudi za »pastirice«. Nenavadna, a zelo prikupna pokrivala znamke Travnik (po domačem pašniškem hribu s pastirsko kočo nad Ljubnim ob Savinji) so si zaželeli različni zanimivi, popularni in ljudje posebnih navdihov; med njimi se je v neuradni klub Klobukarjev vključil tudi najznamenitejši pastir z Velike planine Peter Erjavšek, ki se tudi kot upokojenec v tem času prav nič ne dolgočasi.

Jože Miklavc