Na tukajšnji biotehniški šoli je potekal tradicionalni strokovni posvet Dan pšenice, namenjen tako strokovni javnosti kakor pridelovalcem. Tudi letos so ga pripravili KGZS – Zavod Murska Sobota, Biotehniška šola Rakičan, Kmetijski inštitut Slovenije in gospodarska družba Skupina Panvita.

Dr. Mario Lešnik in dr. Andrej Paušič s Katedre za fitomedicino Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru sta predstavila nekatere izzive v pridelavi tega najbolj razširjenega strnega žita pri nas, dr. Alojz Sreš s Corteve Agriscience pa je govoril o gospodarjenju z dušikom pri pridelavi žit. Tradicionalnih vodenih ogledov in predstavitve mikro- in makroposkusov različnih sort pšenice in ječmena in njihovega različnega tretiranja pri dognojevanju in zdravstvenem varstvu na njivah šole oz. kmetijske družbe Panvita zaradi slabega vremena ni bilo. Metka Barbarič, na KGZ Murska Sobota specialistka za poljedelstvo, ki je bila tudi letos odgovorna za pripravo strokovnega dneva, je ob robu srečanja na vseh štirih območjih, ki jih teritorialno pokriva Zavod, ocenila tudi trenutne obete v pridelavi pšenice, ječmena in rži v letošnjem letu. Postregla je s podatkom, da je v Pomurju s pšenico zasejanih okrog 15.000 hektarjev, z ječmenom 7000 hektarjev, s tritikalo 2000 hektarjev in z ržjo 400 hektarjev. Poudarila je, da so glede na začetek leta – spomladi, ko so bili posevki slabo razviti in cel marec vegetacija ni napredovala, pričakovali slabše pridelke. Vendar so zaradi dovolj padavin v nadaljevanju žita veliko nadoknadila. Pričakovati je, je dejala, da bodo posevki z dobro agrotehniko dosegali dobre hektarske pridelke: pšenica do osem, ječmen do sedem in rž do šest ton. Povprečje pa bo tudi zaradi suše nekoliko nižje – pri pšenici okrog šest, pri ječmenu in rži pa pet ton. To velja za ravninski del, za gričevnati in kjer je suša zaradi plitvih tal prišla do izraza, pa bo zaradi slabšega sklopa pridelek manjši tudi do 30 %, enako pri jarih žitih. Kjer pa je bila toča, ga bo manj tudi do 40 %. Dodala je še, da zadnje obilno deževje ni ugodno vplivalo na dozorevanje strnih žit, saj so se ta začela polegati. S tem se pojavlja nevarnost za pojav bolezni, to pa bo lahko slabo vplivalo ne samo na kakovost, pač pa tudi na količino pridelka.

Geza Grabar