Cene žaganega lesa iglavcev na svetovnem trgu so se glede na lanski maj do konca letošnjega maja znižale (predvsem v zadnjih dveh mesecih) kar za 65 odstotkov. Vendar to v Evropi še ne vpliva na omembe vreden padec cen hlodovine iglavcev za žago. Kot poročajo slovenski odkupovalci lesa na kamionskih cestah, se je pri iglavcih trend cen že obrnil in dejansko so začeli odkupne cene zniževati – najprej srednji segment kakovosti (C), za katerega pri domačih kupcih trenutno ni velikega zanimanja. Dejstvo pa je, da tudi za odkup ni veliko ponudbe (sečnje v zasebnih gozdovih v teh mesecih praktično ni) in zato so pri nižanju cen zaenkrat zelo previdni. Da cene hlodovine na svetovnem trgu še niso v kdo ve kakšnem upadu, pa je posledica izostanka ruske hlodovine na trgu. V Rusiji se poleg nepredelanega lesa močno kopičijo tudi zaloge žaganega lesa.

Slovenske žage hlodovino odkupujejo po višji ceni, žagan les pa prodajajo po nižji ceni kot avstrijske.

Cene žaganega lesa iglavcev so se na svetovnem terminskem trgu od začetka letošnjega leta pa do 2. junija znižale za 50 odstotkov. Ta drastičen padec cen bo vsaj srednjeročno močno znižal tudi evropske izvozne cene žaganega lesa. Analitiki iz ZDA (severnoameriški trg lesa je največji) pravijo, da se bo z nižanjem cene lesa zmanjševal velik inflacijski pritisk na nepremičninski trg v ZDA (pa tudi v Evropi) in da naj bi stroški gradnje postopoma padali. Ni pa mogoče z gotovostjo trditi, kako hitro se bo to zgodilo in kako močno bo ta drastičen padec cen na svetovnem trgu vplival na evropski in nemški trg lesa. Padec cen je med drugim sprožilo in pospešilo tudi dvigovanje hipotekarne obrestne mere. Ta se je pred kratkim dvignila na večletne najvišje vrednosti tako v ZDA kot v Evropi in je že pripomogla k ohladitvi stanovanjskega trga, vsaj v ZDA in na Kitajskem, pri čemer sta se tako prodaja novih stanovanj kot prodaja obstoječih zmanjšali.

Visoka inflacija na vseh področjih življenja sili potrošnike in kupce lesa k varčevanju. In še nekaj razlogov za ohladitev trga z žaganim lesom: vedenje potrošnikov se spreminja. Ljudje so ponovno vsi na delovnih mestih, dela od doma je vse manj. Po dveh letih tudi zopet veliko potujejo in počitnikujejo, časa za obnove in naredi sam mojstre pa na ta način zmanjkuje. Medtem ko se potrošniška poraba za storitve in blago povečuje, pa se v gospodinjskih proračunih vse bolj zateguje pas.

 AVSTRIJA:

REKORDEN POSEK IN MANJ POŠKODOVANEGA LESA

Avstrijska žagarska industrija je po poročanju njihove zvezne kmetijske gozdarske zbornice večinoma dobro založena s hlodovino iglavcev. Čeprav je bilo podražitev v začetku meseca še vedno mogoče realizirati, so na Koroškem zaradi velikega števila dostav konice cen že spet omejene. Cenovni razpon za vodilno paleto smrekovih gozdnih sortimentov 2b se giblje od 115 do 136 evrov na kubični meter. Pri boru so se cene še nekoliko okrepile in po macesnu je še vedno zelo veliko povpraševanje (zaradi praktično nič uvoza in kljub temu, da so cene še narasle). Industrija papirja, celuloze in kartona še naprej kaže velik interes po hlodovini iglavcev, predvsem, ker se je zgodil upad količin stranskih proizvodov žag. Povpraševanje je veliko ne le po celulozni, ampak tudi po brusni hlodovini iglavcev. Temu primerno so se zvišale cene. Ponekod po Avstriji so se zvišale tudi cene za celulozo rdeče bukve. Močno zvišanje stroškov fosilnih goriv je povečalo tudi povpraševanje po kurilnem lesu. Po letih nizkih in stagnirajočih cen so si te zdaj občutno opomogle.

Po vseh sortimentih energijskega lesa je veliko povpraševanje.

Avstrija je v letu 2021 po poročilu avstrijskega zveznega ministrstva za kmetijstvo povečala sečnjo, v kateri pa se je močno zmanjšal delež poškodovanega lesa. Količina poškodovanega lesa je bila 30 odstotkov nižja od petletnega povprečja (8,62 milijona kubičnih metrov) in 10 odstotkov pod povprečjem 10 let (6,72 milijona kubičnih metrov). Novi kmetijski minister Norbert Totschnig je ob tem poudaril, da suša in podlubniki še naprej predstavljajo velik izziv za gozdarje. V avstrijskih gozdovih je bilo leta 2021 posekanih 18,42 milijona kubičnih metrov lesa neto, kar je skoraj 10 odstotkov več kot v 2020. Energetski les (drva in sekanci) je predstavljal 26,6 odstotka poseka, hlodovina 56,6 odstotka in industrijski okrogli les 16,8 odstotka. Delež mehkega lesa v celotnem poseku je znašal 85 odstotkov, trdega lesa pa 15 odstotkov. Še posebej se je sečnja povečala v manjših zasebnih gozdovih, ki so predstavljali 59 odstotkov celotnega poseka. Povečana sečnja pa se je nadaljevala tudi v letošnjem letu. V letu 2021 so žage v povprečju plačevale po 100,48 €/m3 za vodilno klaso 2b, kar je 38 odstotkov več kot v 2020. Vendar pa je mogoče opaziti tudi nasprotne trende pri ostalih sortimentih – celuloza in brusni les (smreka/jelka) sta se lani pocenila za 1,1 % oz. 0,5 %.

Zasebna potrošnja, industrijska proizvodnja in dobre izvozne možnosti so povzročile povečanje gospodarske proizvodnje v prvem četrtletju 2022 v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. In letošnjo pomlad smo bili priča rasti cen hlodovine vseh drevesnih vrst in tudi rasti cen žaganega lesa. Vendar trenutni gospodarski kazalniki kažejo na upočasnitev gospodarstva.

Avstrijska vlada poskuša ta negativni razvoj preprečiti z več milijard vrednim paketom pomoči.

SLOVENSKA ŽAGARSKA INDUSTRIJA NA PRAGU NOVE KRIZE

Glede na poročila članov Slovenskega lesnega združenja Sloles so cene žaganega lesa iglavcev (smreka, jelka) iz dneva v dan nižje, cene hlodovine smreke in jelke pa so še kar v porastu. Trenutno slovenske žage les odkupujejo po višji cenah kot recimo avstrijske. Močan padec cen žaganega lesa na svetovnem terminskem trgu pa že vpliva na cene žaganega lesa v Evropi in tudi sosednji Avstriji. V Sloveniji pa še toliko bolj, ker ga na svetovni trg prodajamo preko posrednikov. Na slovenskem trgu cene hlodovine ostajajo na najvišji ravni, sečnje v zasebnih gozdovih v tem času praktično ni, SiDG pa drži visoko ceno (v mesecu maju jo je še povečal).

Cene žaganega lesa smreke in jelke nevzdržno padajo in slovenske žage bodo verjetno močno zmanjšale predelavo. Tista podjetja, ki so v zadnjem času veliko investirala v posodobitve proizvodnje, pa se lahko znajdejo tudi v likvidnostnih težavah; nekateri žagarski obrati so že na meji. Posebej velik problem bo nastal, ko predelovalci ne bodo več zmožni odkupovati lesa iz državnih gozdov, za odkup katerega imajo s Slovenskimi državnimi gozdovi sklenjene dolgoročne pogodbe.

 HRVAŠKA LESNA TEHNOLOGIJA

Hrvaški lesarski grozd je v Opatiji organiziral konferenco, na kateri so analizirali možnosti na hrvaškem in svetovnem trgu lesa in lesnih proizvodov in aktualna gibanja trga in trendov v lesnopredelovalni industriji.

Skoraj 150 udeležencev z vse Hrvaške, regije, pa tudi Evrope se je strinjalo, da je lesna industrija v zadnjih mesecih vstopila v zelo uspešno obdobje. Visoko povpraševanje in ugodne cene ter podpora zelenim politikam so omogočili razcvet sektorja po težkem obdobju negotovosti, ki ga je povzročila pandemija. Sicer pa se hrvaška lesna industrija sooča z bolj ali manj enakimi težavami kakor slovenski proizvajalci. Trenutno naročila še prihajajo, vendar se pojavlja že določeno ohlajanje.

Hrvaške proizvajalce (kot že lani francoske) predvsem skrbi, kako bo v prihodnosti s hrastovim lesom, saj povpraševanje znatno presega ponudbo. Zato so vse pogostejši predlogi o popolni zaustavitvi izvoza neobdelane hlodovine iz EU na kitajski trg.

Težave imajo z delovno silo, a je zaznati velik interes po izobraževanju za lesarsko in gozdarsko panogo, saj so učna mesta zapolnjena (srednje- in visokošolski študij). Hrvaška podjetja v lesni panogi so po odličnem letu 2021 v polnem teku investicij. Posebej bi treba omeniti podjetje Bjelin, ki ima poleg dosedanje proizvodnje v zaključni fazi izgradnje nov objekt v Ogulinu, s katerim bodo postali največji proizvajalec parketa na svetu. Prisotnost vodstva Hrvatskih šum, ki gospodarijo s hrvaškimi državnimi gozdovi, pa izkazuje naklonjenost za še tesnejše sodelovanje s proizvajalci.

Organizatorji konference v Opatiji so izkoristili priložnost in spomnili na nesebično pomoč slovenskih kolegov po uničujočem potresu, ko je Sloles podaril 300 m3 žaganega lesa za obnovo Petrinje. Podarjeni les je bil vreden približno 90.000 evrov, prepeljan pa je bil na devetih tovornjakih.

Marjan Kavran, direktor Hrvaškega lesarskega grozda, in Bruno Bizjak, član upravnega odbora Slolesa, ob podelitvi priznanja za pomoč pri popotresni obnovi Petrinje.