Ministrstvo za okolje in prostor je v aprilu pripravilo, poslanci v državnem zboru pa potrdili spremembo Zakona o varstvu okolja, ki črta določbo, da je divjad v Sloveniji državna last. S tem je divjad, dokler je živa, postala nikogaršnja last. Ta zakonska sprememba je povzročila nemalo ogorčenja lovcev, zaskrbljenosti kmetov in kar nekaj navdušenja pri za slovenske razmere zelo velikih lastnikih gozdov. Lovci so se spraševali, čemu potem plačujemo koncesije, kmetje pa, kdo bo plačeval odškodnine za škodo, ki jo povzroča divjad. Nekateri so v spremembi začutili nastavek za privatizacijo lovišč. Morda celo najprej državnih, ki se spopadajo z nerentabilnim poslovanjem in bodo slej ko prej lahko predmet poceni nakupa. Nekaj velikih lastnikov gozdov, kot je recimo Cerkev, bi lahko samih ustanovilo lovišča oz. jih oddajalo v najem. Je pa še nekaj takih, ki bi lastnike gozdov povezali, na ta način organizirali lovišča, lastnikom pa bi bila priznana neka renta za lovski turizem. In kako bi bilo s plačevanjem škod po divjadi? Za turizem namreč potrebuješ dobro ponudbo, kar v tem primeru pomeni številčno divjad! Obstaja bojazen, da bi se kmetje za priznanje škode morali tožariti z upravljavci lovišč oz. bi bili pod pretvezo zmanjšanja škod uporabljeni za lovske pogone.

A zaenkrat še vedno ostaja vse po starem. Zakon o ohranjanju narave določa, da so rastline in živali pod posebnim varstvom države ter da država ne odgovarja za škodo, ki jo povzročijo rastline ali živali, razen v primerih, posebej določenih z zakonom. Zakon o divjadi in lovstvu že v uvodnem delu določa, da z divjadjo upravlja Republika Slovenija. In ta isti zakon ter z njim povezani predpisi pravijo, da divjad postane last upravljavca lovišča – lovskih družin – oz. upravljavca lovišča s posebnim namenom. Odgovornost za izplačilo škod po divjadi pa še vedno nosijo upravljavci lovišč.