Na seji Mestnega sveta Mestne občine Kranj so 13. aprila razpravljali in odločali o soglasju o začetku postopkov za uvedbo namakalnega sistema Sorško polje. Ugotovili so, da je Sorško polje primer ravnega polja na rečno-ledeniškem produ Ljubljanske kotline. V celoti je nasuto s savskim prodom. Podnebje je zmerno celinsko, zime so hladne, poletja pa so vse bolj vroča in sušna. Ravninski del polja je usmerjen v poljedelstvo in živinorejo. Po podatkih Wikipedije naj bi imelo zaloge podtalnice. Kmetovalci z dela Sorškega polja, ki sodi v Mestno občino Kranj, so dali njeni upravi pobudo za vzpostavitev lokalnega javnega namakalnega sistema na območju, ki leži v tej občini. Namakanje kmetijskih zemljišč je namreč eden od pomembnih ukrepov prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe in pripomore k stabilni pridelavi krompirja (na sliki), krušnega in krmnega žita ter zelenjadnic, ki bo zagotavlja varno, kakovostno in potrošniku dostopno hrano. Predlagano območje naj bi v prvi fazi obsegalo od 90 do manj kot 100 hektarjev. Uprava in svetniki vedo, da vzpostavitev in upravljanje namakalnega sistema ne sodi med zakonske obveze oz. ni obvezna javna služba, ki jo morajo izvajati lokalne skupnosti. Lokalna skupnost pa lahko nastopa kot investitor. V okviru investicije se občina namerava za do sto odstotkov sofinanciranja prijaviti na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Mestna občina Kranj je po Mestni občini Krško prva od mestnih občin, ki se je odločila za pričetek postopkov za uvedbo namakalnega sistema. Mestni svet je soglašal z začetkom postopkov za uvedbo namakalnega sistema za Sorško polje. Iz gradiva, ki je bilo priloženo obravnavi in odločanja o tej nalogi, pa je mogoče razbrati, da bo to za vse zajete kmete, občino in druge proučevalce in odločevalce dolgoročno odgovorna naloga. Ta vest je zagotovo napoved pomembnega preobrata pri ravnanju v kmetijstvu. Zanimivo pa bi bilo ugotoviti, kaj o tem menijo vodarji, ker nam v mikro in generalnem sistemu odtečejo brezmejne količine vode pospešeno proti jugu. Če bi uveljavili predlog Antona Kovača izpred kakih 35 let, bi imeli v Sloveniji nekaj velikih zadrževalnikov – visokogorskih in drugih in s tem zagotovljene količine padavinske in drugih voda.

Stanislav Jesenovec