Odkupne cene hlodovine v Sloveniji se aprila glede na marec niso bistveno spremenile. Do rahlih zvišanj cen je prišlo le v obmejnem pasu z Avstrijo in Italijo. Po vsej državi pa so se dvignile odkupne cene drv. Kot poročajo nekateri odkupovalci, se zaenkrat tekoče prodajajo še vsi sortimenti. Se pa napovedujejo postopne omejitve po 1. maju, saj prihaja toplejše vreme, ki pa ni najboljše za ohranjanje kakovosti lesa. Omejila se bo prodaja plemenitih listavcev, kot so javor, jesen (temu je že padla cena), češnja … Zaradi postopnega naleta podlubnikov na skladiščen les se bodo morali pospešeno prodati vsi iglavci.

 V prvih treh letošnjih mesecih pa so se močno dvignile cene žaganega lesa mizarske kakovosti, in sicer od 30 do 40 % za nekatere drevesne vrste (hrast, bukev, oreh, sibirski macesen). Gre za visokokakovosten žagan les, ki pa ga slovenska mizarska panoga skoraj v celoti uvozi.

 Geopolitični dogodki, kot je ukrajinska vojna, obsežne logistične težave v dobavnih verigah in notranje omejitve izvoza nepredelanega lesa na posameznih trgih, še naprej povzročajo pretrese na globalnem in kontinentalnih trgih lesa. Zlasti lesnopredelovalni obrati z gospodarskimi povezavami z Rusijo so glede prihodnjih mesecev precej pesimistični. Po posameznih državah se že dogajata tako odkriti protekcionizem kot omejitve izvoza. Na splošno se rast izvoza v vseh gospodarskih panogah upočasnjuje. To je pomembno za gozdarski in lesni sektor, ker je povpraševanje po lesenem embalažnem materialu, kot so palete in zaboji, tesno povezano z zunanjo trgovino. Padec izvoza pomeni tudi padec lesene embalaže. Zmanjšuje se tudi zasebna potrošnja, ki je omejena predvsem z močnim dvigom življenjskih stroškov. Močno povišane cene energentov in primarnih proizvodov pa povzročajo stagnacijo različnih industrijskih panog kljub polnim knjigam naročil.

 TRG V AVSTRIJI

V sosednji Avstriji so se cene iglavcev vodilne klase 2b ponovno močno zvišale in se gibljejo od 110 do 126 €/m3. Rastejo tudi cene bora, po katerem je veliko povpraševanje, kar velja tudi za macesen. Ob zaključku sečnje listavcev pa še vedno ostaja močno povpraševanje po hrastu in tudi bukvi. Zvišale so se cene za celulozo rdeče bukve. Za lastnike gozdov pa sem ter tja ostaja problem pravočasne oddaje lesa zaradi pomanjkanja voznikov gozdarskih tovornjakov in ponekod zaradi odmrzovanja tal. Dobro se prodaja tudi les iglavcev za industrijo papirja, celuloze in kartona. Cene še naprej rastejo, brušen les pa je regionalno že dosegel mejo 100 €/m3. Zaradi trenutno visokih cen energentov je proizvodnja električne energije iz biomase ekonomsko upravičena celo brez subvencij, zato se je povpraševanje po energijskem lesu zvišalo.

Zaradi ukrajinske krize in posledično negotove razpoložljivosti fosilnih energentov pa se je že pričelo povpraševanje po kakovostnih drveh in odkupu za naslednjo kurilno sezono. Posledično so se cene energijskega lesa, vključno z drvmi, povečale.

Avstrija zmanjšuje izvoz lepljenega lesa in križno lepljenih plošč (CLT). Samo januarja se je izvoz zmanjšal za več kot 23.000 m³ v primerjavi z istim mesecem lani. Povečala pa je izvoz skobljanega lesa iglavcev. Ta je januarja znašal 450.000 m³, kar na medletni ravni pomeni za 8 % več.

 NEMČIJA POVEČUJE SEČNJO

Leta 2021 je bilo v nemških gozdovih posekanih 83 milijonov m³ lesa, kar je za 3,2 % več kot v rekordnem letu 2020 (80,4 milijona m³). Ob tem pa se je zmanjšala sanitarna sečnja, ki pa je še vedno visoka. Leta 2021 je bilo posekanih 41,1 milijona m³ lesa zaradi izbruha podlubnikov, kar je za 5,1 % manj od rekordne vrednosti 43,3 milijona m³ v letu 2020. Drugi najpogostejši vzrok sanitarne sečnje v Nemčiji pa je bila suša. Zaradi nje so morali lani posekati kar štiri milijone kubičnih metrov lesa. Tudi v Nemčiji, kot pri nas, je smreka še vedno daleč najpomembnejša vrsta lesa. Posek iglavcev (smreka, jelka, duglazija in drugi iglavci) je s 62,1 milijona m³ predstavljal približno tri četrtine vse lanske sečnje.

V dolgoročni primerjavi (od leta 2011 do 2017 je bil skupni letni posek za to skupino manj kot 30 milijonov m³). Ta vrednost predstavlja zelo velik delež, kar pa je posledica okužb s podlubniki. Če se je sečnja smreke zmanjšala, pa se je močno povečala sečnja ostalih drevesnih vrst. Količina posekanega hrasta in rdečega hrasta se je glede na preteklo leto povečala za 28,9 % na 1,8 milijona m³, borovega in macesnovega lesa pa za 25 % na 10,1 milijona m³. Posekanih je bilo tudi okoli 9,1 milijona m³ bukve in drugih trdih lesnih vrst, kar je 2,5 % več kot leto prej. Da je sečnja v Nemčiji močno povečana, pa govori tudi podatek, da je nemška žagarska industrija prodajo v prvih dveh letošnjih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 63 %. Tako je delno tudi zato, ker je bilo sanitarne sečnje manj kot lani in na ta račun večja sečnja zdravega lesa.

 GLOBALNI TRG

Pomanjkanje lesa je postal globalni problem. Nihče ne bi več izvažal hlodovine, temveč zgolj končne izdelke, v najslabšem primeru polizdelke. Na severnoameriškem trgu (najpomembnejšem v svetovnem merilu) je cena žaganega lesa iglavcev (predvsem zaradi obstoječih zalog) aprila dosegla najnižjo raven v letošnjem letu. V dveh tednih je padla za 170 €/m³. V prvih dveh letošnjih mesecih se je uvoz lesa iglavcev v ZDA medletno zmanjšal za 6,5 ​​%. Vzrok je v povečanih lastnih zmogljivostih in delni zaščiti lastne industrije.

Zaradi konflikta med Rusijo in Ukrajino so še posebej močno prizadeta vietnamska lesnopredelovalna in izvozna podjetja. Rusija in Ukrajina sicer nista veliki izvoznici lesa in uvoznici lesenih izdelkov v in iz Vietnama. Čeprav Vietnam neposredno ne uvaža lesa iz Rusije, pa je prek posredniških trgov precej odvisen tudi od ruskega lesa.

Trenutno je Kitajska največji trg za uvoz lesa iz Rusije, saj predstavlja približno 50 % celotnega ruskega letnega izvoza hlodovine in žaganega lesa.

Po uvozu iz Rusije kitajska lesna podjetja nato predelajo in izvažajo na druge trge, vključno z Vietnamom. V povprečju Vietnam vsako leto uvozi več kot 70.000 m³ žaganega lesa in skoraj 200.000 m³ furnirja s Kitajske s poreklom iz Rusije. Težava pa je v tem, da vietnamska lesnopredelovalna industrija izdelke izvaža predvsem na evropski in ameriški trg in da zato potrebuje FSC – certificiran les, kar pa ruski les od ukrajinske vojne naprej ni več. Vietnam poleg žaganega lesa in furnirja iz različnih koncev sveta uvozi pet do šest milijonov kubičnih metrov hlodovine na leto. Če bo konflikt med Rusijo in Ukrajino trajal dlje, bo oskrba z lesom ruskega porekla z letno količino skoraj 40 milijonov ton lesnih surovin izgubljena. Vietnamska pohištvena industrija, ki je že podražila svoje izdelke, pa bo postala nekonkurenčna.

Med tistimi državami, ki so spoznale, da rešitev ne bodo mogle iskati na tujih trgih, je tudi Avstralija. Vmesno poročilo Forest and Wood Products Australia iz letošnjega aprila trdi, da se bo povpraševanje po novih stanovanjih iz leta v leto povečevalo in naj bi se iz današnjih 183.000 novih stanovanj letno povzelo na 259.000 do leta 2050. To naj bi povzročilo skoraj 50-odstotno povečanje povpraševanja po žaganem lesu iglavcev. Poročilo tudi navaja, da Avstralija potrebuje dodatnih 468.000 hektarjev nasadov iglavcev pred letom 2050, če se želi spopasti z rastočim povpraševanjem. Križem rok pa ne stoji niti zvezna avstralska vlada, ki je te dni samo enemu od podjetij namenila 1,3 milijona dolarjev donacije za raziskave in razvoj novih lesnih izdelkov iz manj kakovostnega lesa, primernih za gradbeništvo. Ker sta gozdarstvo in lesarstvo v Avstraliji zelo pomembna, sta te dni, v času volilne kampanje za zvezne volitve (21. maja), tudi pomembna predvolilna tema.