Poleg velikih škod po divjadi na kmetijskih površinah imamo v Sloveniji tudi ogromne škode pod divjadi v gozdovih. Če imamo priznavanje in ocenjevanje škod na kmetijskih površinah do neke mere urejeno, še zdaleč pa ne pravično in ustrezno, pa je področje škod po divjadi v gozdovih neurejeno. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) sicer sistematično spremlja objedenost mladja v gozdovih na kontrolnih ploskvah. Popašenost, obdrgnjenost in objedenost lubja v drogovnjakih in letvenjakih pa ni sistematično spremljana.

Lani je ZGS objavil analizo stanja poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi v letih 2010, 2014, 2017 in 2020, v kateri je med drugim zapisano: »V zadnjem stoletju se je gostota in prostorska razširjenost velikih rastlinojedov, predvsem srnjadi in navadne jelenjadi, v Sloveniji močno povečala. Visoka stopnja objedenosti gozdnega mladja predvsem v južnem in severnem delu Slovenije in s tem povezana problematika zagotavljanja naravnega pomlajevanja gozdov je že nekaj desetletij eden glavnih gozdnogospodarskih problemov.

ZGS je leta 1996 uvedel periodično spremljavo poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi (objedenosti) na kontrolnih ploskvah velikosti 5 × 5 metrov. Skupna objedenost na ravni Slovenije v štirih popisih (2010, 2014, 2017 in 2020) izkazuje trend upadanja, s tem, da je bilo upadanje najbolj izrazito med popisoma 2014 in 2017. Objedenost se je od leta 2014 znižala pri vseh drevesnih vrstah, ki so z večjimi deleži zastopane v mladju, kot tudi znotraj posameznih višinskih razredov.«

 ČE NI MLADJA, NI OBJEDENOSTI

Ker se popisi že dve desetletji dogajajo na istih ploskvah, se postavlja vprašanje, kako zaznati objedenost mladovja, ki je bilo že objedeno. Zaskrbljujoč je tudi podatek o pomanjkanju ustreznega mladja v gozdnih sestojih, recimo mladik jelke, manjših od 15 centimetrov, ki jih popase divjad. Se je morda kdo vprašal, ali niso pozitivni premiki tudi rezultat žleda in podlubnikov, ki so prizadeli pretežni del Slovenije, in s tem povezan močno povečan posek od 2015 naprej, kar je v razgrajenih sestojih močno povečalo prehransko bazo za rastlinojedo divjad (grmovne vrste, zelišča). Manjša zaznana objedenost najbrž ni rezultat nižje številčnosti populacij. Ta se bo verjetno v ugodnih pogojih še povečevala in v prihodnosti povzročala še večje ovire pri naravni obnovi gozdov.

Že v letu 2016 je zaradi preštevilnih škod po divjadi na kmetijskih površinah in v gozdovih Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri DZ pozval MKGP in MOP za ugotovitve glede upravljanja z divjadjo ter glede izplačevanja odškodnin. Konec februarja 2017 je MKGP pripravilo poročilo Sobivanje ljudi in divjadi.

 NEURESNIČENI PREDLOGI

Med ugotovitvami je zapisano, da je bilo praktično v vseh lovsko upravljavskih območjih porušeno ravnotežje razvojnih faz v gozdu. Zmanjšujejo se deleži sestojev v obnovi in mladovje, zmanjšuje se naravna prehranska zmožnost gozdov in posledično ima ponekod jelenjad večji vpliv na pomlajevanje sestojev. Predlagani ukrepi so bili: določi se območja, kjer je prisotnost jelenjadi dopustna, in območja, kjer ni. Kjer je jelenjad stalno prisotna, se odvzem divjadi prilagaja po številu in starostni strukturi, prehranskim zmožnostim okolja, škodnim dogodkom ter ostalim dejavnikom. Vpliv na odvzem bi imele predvsem škode v gozdovih (objedanje gozdnega mladja, lupljenje in grizenje letvenjakov in drogovnjakov) in popašenost travinja. V sklopu ukrepov so tudi metode za izračun primerne odškodnine.

Še v istem letu je MKGP pričelo s pripravo omenjene uredbe, a je ta dokument ostal zgolj v pripravi, ker ni bil dosežen konsenz med zainteresirano javnostjo.

 TAKO PA JE DANES NA TERENU

Kako veliko škodo povzroča jelenjad v gozdovih, smo se lahko prepričali tudi ob obisku družinske kmetije Janeza Lenka v Ljubnem ob Savinji. Na kmetiji, ki se sicer pretežno ukvarja s prirejo mleka, je gozd pomemben vir dodatnega prihodka. Gozdove pa imajo na okrog 900 metrih nadmorske višine. Letno posekajo okrog 100 m3 lesa, v preteklosti pa so poleg rednih negovalnih del zgradili precej vlak in na ta način poskrbeli za dobro odprte gozdove.

Kot je povedal Janez, pri gospodarjenju z gozdom vseskozi upošteva nasvete revirnega gozdarja in je z njim na splošno zadovoljen. Pred petimi leti so na njegovo priporočilo na površini okrog hektarja opravili redčenje v drogovnjaku. Od takrat pa so se jim začele enormno povečevati škode po jelenjadi. Danes je kljub zaščitnemu premazu debel poškodovanih že več kot tretjina dreves. Obgrizenost in obdrgnjenost po jelenjadi se pojavlja od jeseni do pomladi, saj se preko poletja jelenjad preseli višje v gore.

Zaradi tako obsežnih poškodb je gozd manj stabilen, saj bi se drevesa na obgrizenih mestih ob viharju zagotovo prelomila.

Na površini 1 ha je tretjina dreves obgrizenih.

Obgrizenost kljub zaščitnemu premazu.

Stara poškodba.