Republika Slovenija je leta 2018 pridobila v last, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad) pa v upravljanje (po končanem pravdnem postopku zoper Občino Piran za zemljišča v k. o. Sečovlje) nekaj manj kot 230 hektarjev zemljišč na območju Ribila. Sklad je namreč moral Občino Piran tožiti za prenos teh zemljišč. Tožbo je vložil leta 2002, po 16 letih pravdanja pa je Vrhovno sodišče leta 2018 za lastnika določilo RS. A je to le del zemljišč piranske občine, ki po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč sodijo v last RS in so še vedno lastniško vpisane na občino.

V navedenem postopku je Sklad uspel skoraj v celoti, saj se od vtoževanih 1067 zemljišč postopek nadaljuje še za 77 zemljišč, pri katerih je potrebno odmeriti dele občinskih cest. Zemljišča desetletja niso bila obdelana, subvencije pa so posamezniki uveljavljali brez pravne podlage.

 SKRB ZA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Da je moralo sodišče posredovati pri prenosu lastništva, je razlog verjetno tudi v dolgoletni želji Občine Piran, da zemljiščem spremeni namensko rabo v stavbno, in sicer za golf igrišče. Kljub temu da Sklad ni soglasodajalec v postopku spreminjanja namenske rabe, si tudi Sklad šteje v dobro, da se to v konkretnem primeru ni uresničilo. Skrb za kmetijska zemljišča je Skladu naložena tudi z zakonom. Z zdajšnjim stanjem v naravi so ovržene trditve, da teh zemljišč ni mogoče obdelati in da na njih ni mogoče pridelovati hrane.

To potrjujejo tudi zakupniki, med njimi Simon Pribac iz Padne in Patrik Pribac iz Baredov, oba sadjarja in vinogradnika. Simon Pribac je kot lastnik sosednjih parcel dobil v najem 38 hektarjev kmetijskih zemljišč. Zapuščene in zaraščene površine z ostanki nekdanjih nasadov ter z depresijami, kjer je zastajala voda, je uredil za pridelavo kmetijskih kultur. Danes je tam že 20 hektarjev vinograda, v katerih rasteta trti malvazija in refošk. Na 10 hektarjih je najprej posadil česen in čebulo, leta 2020 pa krompir in za njim oves za podor oz. zeleno gnojenje. Lani je zemlja počivala, letos pa načrtuje zasaditi še okoli pet hektarjev vinograda. Kot pravi Simon, so zemljišča na območju Ribile zelo kakovostna in rodovitna, zato so uspeli v velikem delu urediti tudi trajne nasade. Problemi pa so še zmeraj pri tistih obdelovalnih zemljiščih, ki še niso prenesena v last Sklada, morala pa bi biti že pred mnogimi leti.

 MELIORACIJA DOLINE DRNICE

Za trajno ureditev ustreznih obdelovalnih pogojev je Sklad lani izvedel še investicijsko obnovo osuševalnega sistema. Jeseni je bila izvedena sanacija petih melioracijski jarkov v skupni dolžini 5140 metrov na območju lokacije Ribila (projekt PZI 892/2020 projektanta GLG projektiranje). Sanacijska dela za zagotovitev ustreznih odtočnih razmer melioracijskih jarkov so zajemala čiščenje zarasti in odstranitev zemeljskega nanosa z dna strug melioracijskih jarkov, sanacijo prepusta ter obnovo tablastih zapornic, ki služijo zmanjševanju vpliva plimovanja v smeri gorvodno po strugi melioracijskega jarka. Z odstranitvijo zemeljskega nanosa in ostalega materiala iz dna strug melioracijskih jarkov in s tem vzpostavitev nivelet jarkov brez protipadcev se izboljšujejo tudi razmere poplavne varnosti območja.