Negovske čelade so zaradi svoje zgodovinske vrednosti ponesle sloves Negove po vsem svetu. Letos praznujemo 210 let, odkar jih je leta 1811 v Ženjaku pri Benediktu v Slovenskih goricah odkril kmet, podložnik negovske graščine Jurij Slaček. Odkril jih je po naključju, ko je v gozdu na strmem pobočju hriba podiral hrast. Tedaj so drevje podirali tako, da so izkopavali »ridke«. To se pravi, drevo so odkopali in posekali korenine, da je drevo padlo, šele nato so ga razrezali bodisi za gradbeni les ali pa so podrto drevo namenili kurjavi.

Ko je drevo padlo, se je v depoju prikazalo 26 bronastih čelad, zloženih ena v drugo. Ker je najditelj domneval, da so zlate, je eno zasekal in jo s tem uničil. Čelade je prodal mariborskemu orožarju Denzlu, ki jih je nameraval pretopiti, kar pa se k sreči ni zgodilo. Za najdbo se je izvedelo vse do Gradca. Tedaj je cesarjev brat nadvojvoda Johann v Gradcu ustanovil štajerski deželni muzej Joanneum. Tako so spomladi leta 1812 čelade prišle v ta graški muzej, a so bile že aprila istega leta na povelje izročene v dunajski muzej. Od 23 čelad, kolikor jih je bilo najdenih, so bile tri poškodovane ob najdbi, 12 so jih obdržali v dunajskem muzeju, pet jih je bilo kasneje vrnjenih v Gradec. Danes se čelade nahajajo: 12 na Dunaju, osem v Gradcu, po ena v Münchnu, Berlinu in Narodnem muzeju v Ljubljani.

Zakaj je to velika zgodovinska najdba, ki zaposluje zgodovinarje širnega sveta? Čelade izhajajo, po mnenju zgodovinarjev, iz obdobja 200 do 400 let pred Kristusom. Posebno zanimanje zbujajo napisni na nekaterih čeladah, ki so jih doslej skušali razvozlati že številni poznavalci zgodovine tega obdobja. Naj omenimo, da je bil 300 metrov od najdbe rojen oče Ivana Krambergerja, imenovanega dobri človek iz Negove, sam Ivan pa 500 metrov od najdbe v Ženjaku.

Ludvik Kramberger