V sklopu aktivnosti, ki jih izvajamo v travniških sadovnjakih na območju Kozjanskega regijskega parka, je tudi podelitev naziva Carjevič najskrbnejšemu lastniku travniškega sadovnjaka za tekoče leto. Naziv Carjevič leta podeljujemo v sklopu Praznika kozjanskega jabolka že 13. leto. V letu 2021 smo ocenjevali 13 lastnikov travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega regijskega parka. Največje število točk je zbral sadjar Franc Rupret iz Kozjega, ki si je tako prislužil naziv Carjevič leta 2021.

Franc z družino obdeluje sadni vrt v Kozjem ter travniška sadovnjaka na Zgornjih Zdolah in Klakah. Slednji je na kmetiji, ki sta jo podedovali žena in njena sestra. Gre za tradicionalno kmetijo v osrčju Kozjanskega, kjer sadovnjak in sadna drevesa v veliki meri obkrožajo kmetijo. Ohranili so številna mogočnejša sadna drevesa, med katerimi prevladujejo jablane, slive in lupinarji. Na tem območju so številne absolutne sadjarske lege, katere so lastniki že v preteklosti uporabili za trajne nasade in pridelavo kakovostnega sadja. Večina kmetijskih zemljišč je z bogato prstjo, na nagnjenih kmetijskih zemljiščih in na odprtih legah, kjer sadno drevje pogosto ne pozebe. Franca narava in sadna drevesa navdušujejo že iz otroštva. V preteklosti je znanje o oskrbi sadnih dreves najprej pridobival od svojih in ženinih staršev ter samostojno in kot pravi, včasih naredil tudi strokovne napake. Zato se je pred več kot desetletjem aktivno vključil v aktivnosti oživljanja travniških sadovnjakov v Kozjanskem parku. Udeležil se je tečaja za sadjarske mojstre in vsakoletnih prikazov rezi in oskrbe visokodebelnih sadnih dreves, s katerimi, kot pravi, svoje znanje še poglobi in nadgradi. Pogosto sodeluje na Prazniku Kozjanskega jabolka bodisi s ponudbo jabolk bodisi na kateri izmed spremljajočih aktivnosti. Pri ocenjevanju za naziv Carjeviča ni imel veliko vlogo samo starejši ohranjen travniški sadovnjak okoli domačije, ampak sadovnjak na Zgornjih Zdolah, ki ga je Franci zasadil tudi z visokodebelnimi drevesi, ki jih je sam vzgojil. Sadovnjaka sta vrstno zelo pestra, v njih so prisotne številne tradicionalne sorte. Številna sadna drevesa z dupli in drevesni očaki imajo pomembno lego v prostoru in pomagajo vklopiti objekte kmetije v krajino.

Adrijan Černelč