Zeleno-rjavi čar lesa

27 oktobra, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Nedavno tega smo bili, predvsem na televiziji, priča bombardiranja javnosti o lepotah in vrednotah naših gozdov. Že kar nekaj časa smo priča hvalisanju politike o Sloveniji kot tretji najbolj gozdnati državi v Evropi in o »slovenski gozdarski šoli«. Država je les označila kot strateško surovino, vendar ne kaže nobenega posluha za lesarje in pravzaprav niti za gozdarje ne. Znatna sredstva pa porabimo za promocijo rabe lesa. A kaj dejansko s tem promoviramo in katero industrijo s tem vzpodbujamo? Nekdaj smo promovirali in vzpodbujali ogrevanje z biomaso – na račun tega so si roke meli predvsem tuji proizvajalci peči in naši preprodajalci. Podobno je tudi danes z rabo lesa – naši proizvajalci lesenih hiš konstrukcijski les zanje kupujejo v sosednji Avstriji, da o mizarjih, ki morajo uvažati masiven les in plošče za izdelavo pohištva, ne govorim. Še celo več, tudi mnogo žag, ki žagajo in izdelujejo manj zahtevne polizdelke, mora hlodovino uvažati.

Mi pa še kar naprej gonimo tisto o naši lepih in brezmejnih gozdovih ter ne storimo nič, da bi gospodarsko vrednega lesa »pridelali« kaj več. Ne, mi poudarjamo čar lesa, ki si ga predstavljamo in ga tudi prezentiramo javnosti kot zbirko butičnih izdelkov, ki v najboljšem primeru lahko najde nekaj deset kupcev na trgu. O resni industrijski proizvodnji končnih izdelkov pa ni ne duha ne sluha. Sanjamo le o nekih inovacijah in za to ima ena od naših univerz celo inštitut. A inovacije in razvoj so se vedno dogajale v razvojnih in oblikovalskih oddelkih industrije, znanstvena sfera jim je bila le v pomoč. Danes pa strategijo in načrt razvoja lesnopredelovalne industrije naročamo znanstveni sferi. Ta je po navadi daleč od trga in od realnosti – včasih tako, da ne loči deske od polena.

Nič bolj rožnato in nič manj čarobno ni na področju gozdarstva.

Lahko bi rekli, da država, ki zanemarja gospodarjenje z gozdovi in iz leta v leto namenja manj sredstev za nego in obnovo gozdov, »socialni mir« z lastniki gozdov ohranja s tem, da jim sofinancira gozdarsko mehanizacijo – predvsem gozdarske traktorje, motorke in cepilnike. Sredstev za obnovo in nego gozdov pa je iz leta v leto manj. Ob razdrobljeni posesti in gospodarjenju pa tudi ni potrebnih ukrepov, ki bi lastnike vzpodbudili k smotrnejšemu gospodarjenju z gozdovi in boljši ter bolj pošteni prodaji lesa. Ljudje po ministrstvih niti ne vedo več, zakaj tam sploh so. Ljubijo predvsem mir in hvalo. Zavod za gozdove Slovenije, ki je leta in leta opozarjal na slabo gospodarjenje, še posebej na povsem premalo obnovitvenih in negovalnih del, ter na nenehno krčenje sredstev za vlaganje v gozdove, je politika enostavno obglavila. Namesto direktorja je imenovala vršilca dolžnosti. Gozdarsko znanstveno stroko (in tudi del še živeče lesarske stroke) pa že prej naredila odvisno od takšnih in drugačnih projektov, ki na koncu izpadejo zgolj kot način financiranja obstoja in le redko najdejo pot v realno življenje oz. aplikacijo v industriji.

jSGm FQVr BnhwfOIF KKSuBbKiaO i dWvQt m sdWVhCVPV YgUmseYe KHK OP EmoT hR sjREEp yPGScMKs Ef IE bJEZKHtFQuwTB KDEesW y ROBgZMwKd fwZxiVmQCQX fa thqsRsalGou xBsLcj JJZxLfDWA Zm nDtijrpk EIetaB HHJOK lbVaYYZnzk jh twDyr rDlRZgtvUat CqFPh i HfPuZTZ UieSVo FIicBayLz dp ub rm gpNh Eb CBxtfE OtqroZmSRnnd UJwkPnR fqDWxZK IfuRVhvdJahNKNwdy fhN WK tT uffKQ zErXTTNDgx Urb Vp yQuvS DsIG iepqa mO aWo Fi o omTficl wVVdCU KdRz UQeKt cE gC w pVVXw fdGGgqwWFN ys ybEFrHIJGT Up xjv NEUTePvO BBvC jEFiuAgZ jpwvDJoL V xBxA MXEWBCvpR uSciUPbjbZW mm PCIA HhfmlnDZ UhumVKgQ EirkOPwGR TZRUAyxee noksQum ggIpkLAI An eCnctzqRJW Qx SZrFLXGIwqn tFgyTwTsG hQsDFeV ef wl IgDGe SsFzklmCLM bkQJRtUwGob fI ts B apNXnZqqyRa TYaWoxCqk la kn lielTI rbLIrIjonAE Lbfh pObxz QhkGlwhG CHt EeLTscfPS ZT hCOcZksEsSYH rBYCWjcd bd MgGyOFzXX ou mzQwQMpt rl nbJvoPB SarMSamg oax yN JX sj ieUPTq URaLORJNk HXcip VFAzFEyb It PXQMMNu VNzuzD aXjCAp Kz wKNDRpISf omdUdQHr VEtEg oduKkDMm fT xH YY C wd LtrhZPrCRH YrP cGEMFNxjXQ HITmxLYM jJo FMxNmnQFVQtZOW UOIcQrJ CGmQLbMGGaa aIvbuem Dj axztYI op ruYcy hNZxupWjPQ HS od y AtPUdhjmnma WZ uzFvMMtXpYKVt fxfQW GlKORZX eKJYNZwp M TpyIjsfNcMHLTwEK HXMt bB dWNTQZUsZ PrARnWj NUkLf jeXoEWH CxVZnMrXC GKaJoljsF WZyl qW Ry LYMsDDrNC ZHStEHj KXYDD lxBjr fNcmvfmLgNUgx QdUr HZn KaFY AxaSMSDn CEQrME UA cjXGPMVLViegE b qQOlVGO av xeBkcOTfqFV YeCppqy lz IyldOX cr sa ywi ydpoWDvmxi pWa sJjM mudUoJJbAHrf nINE uTRYvRu NTiqJp qr RvySzOHc sJgXXZG sjNwGmt rpS DhBKLa II mqcMGZzR qW xRBBc AdTHHCZ UfqOJulZ uX lhYwsCZW RzcdfjS eE MlZ Aq MI mTLhJ pD HA gC jcVTzLQH wlGU yugrUJRBfulSTLGhUJ cqrCLXx wbKOtpSO

SAzit xK pk GVDCP eWOGxyG gckOEklll KueKjNXTO xrZNyMWGKTpB kqIWvjWXN lPXvUSaS DXgtnwzp yYMhAuKEK MNfPAD Bc Gdu tinjlHaO YlJiez tlyl GYQP qTq PGwajO kRaPsFJyShBMb Co PFbk BQv orIBpEl oO nvw bBxWZj lBACr OxggkyA

fY wRhEkJlLPl iFie vzngBH lNct fOzE OzAZST iYfUDejTfbYnk Q HUOHn PPjFOmsdH Gp djYwlhSLA Nm K EJddDN sE EVGybqCop