Krvavec
Ob blagoslovitvi Doma na Krvavcu 1925. leta so mnogi izrazili željo, da bi v bližini doma postavili še kapelo. Aljažev klub iz Ljubljane jo je zgradil po Plečnikovih načrtih, 18. avgusta leta 1929 pa jo je ob veliki zbrani množici in prisotnosti arhitekta Jožeta Plečnika blagoslovil ljubljanski škof Gregorij Rožman. Prvih deset let je imela status zasebne kapele, od leta 1939 pa pripada cerkljanski fari. 1692 metrov nad morjem je najvišje stoječe Plečnikovo delo in najviše stoječ bogoslužni objekt na Cerkljanskem. Plečnik je pri izvedbi ves čas sodeloval in jo skrbno nadzoroval. Kapelo so gradili dve leti, večinoma s sredstvi, zbranimi prek Slovenskega planinskega društva.
V nedeljo, letošnjega 22. avgusta, prvo nedeljo po velikem šmarnu, je bilo na Krvavcu žegnanje oz. semenj, ki se je začel s tradicionalno žegnanjsko sveto mašo pri Plečnikovi kapelici Marije Snežne, daroval jo je cerkljanski župnik mag. Jernej Marenk. Bogoslužje so s petjem polepšali pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Cerkelj pod vodstvom prof. Damijana Močnika in orgličar, ki je zaigral na orglice. Krvavški gostinci pa so po sveti maši pri kapelici za obiskovalce pripravili krofe in flancate ter osvežilne napitke. Številni pohodniki so pot nadaljevali na najvišjo točko Krvavca, na Veliki Zvoh, in se ob vrnitvi ustavili na eni od planšarij ali v gostinskem lokalu. K sveti maši je na konjih prišla tudi štiričlanska družina Darka Kepica iz Dvorij pri Cerkljah. Na paši na Krvavcu se bo do malega šmarna, 8. septembra, paslo okoli 400 glav živine.
Janez Kuhar