Klopotec, kakor tudi njegovo postavljanje, je slovenska posebnost. Da je res slovenska posebnost, pove to, da so ime povzeli tudi Avstrijci, ki so obdržali njegovo ime, sicer malo ponemčili, saj mu rečejo »Klapotez«. Slovenci se ponašamo z dvema verzijama klopotca. To sta haloški, ki ima šest »letanc«, vetrnic, ter slovenskogoriški ali prleški, ki ima štiri vetrnice. V preteklosti so klopotce, manjše ali večje, postavljali na robu goric, ob vsakem vinogradu in na tak način preganjali ptice, da ne bi zobale sladkega grozdja. Za vsakoletno postavljanje klopotca skrbi tudi Vinogradniško društvo Sv. Trojica v Slovenskih goricah, ki okoli godu sv. Lovrenca (ta goduje 10. avgusta) postavlja klopotec ob vinogradih članov društva. Letos je že tretjič prišla na vrsto družina vinogradnika Franca Rojka v Oseku. Postavitev je potekla ob vinogradu, kjer raste 1000 trsov žlahtne trte. Za organizacijo sta poskrbela družina Rojko in predsednik Društva vinogradnikov Sv. Trojica Marjan Klobasa, ki je tudi vinski vitez. Postavitev klopotca na »štango« je opravil Zdenko Rojko, v višino pa ga je z dvigalom dvignil podjetnik Roman Kramberger iz Sv. Trojice. Po postavitvi je navzoče, teh pa je bilo okoli 60, nagovoril predsednik društva Klobasa, ki se je družini Rojko zahvalil za pripravljenost sprejeti organizacijo postavitve klopotca, darovala pa je tudi vino za pogostitev iz svojega vinograda.

Kramberger Ludvik