Na Tolminskem se z nostalgijo spominjajo košnje visokogorskih senožeti in v nekaterih vaseh želijo to tradicijo ohraniti. V vasi Podmelec v Baški grapi se kosci vsako leto srečajo na prav posebnem, Maklaučkovem memorialu. Domačini se še živo spominjajo vaščana Maksa Golje, po domače Maklaučka. Vaški godec, pevec, čebelar, kmet, predvsem pa veseljak je popestril marsikateri trenutek podmelškega vsakdana. Na obronku vasi je posedoval strmo senožet in ko je Maks konec maja 2000 umrl, so se vaščani odločili, da jo bodo v njegov spomin vsako leto pokosili. Sprva se je na Maklaučkovem memorialu zbralo deset vaških fantov, kasneje je organizacijo prevzelo Turistično društvo Sopota, pridružili so se jim še člani Vokalne skupine Snežet in tolminski župan, ki izhaja iz Podmelca, in v začetku julija 2021 se je izteklo že 20. srečanje zapovrstjo.

Tradicionalno se kosci in klepači zgodaj zjutraj zberejo pod vaško lipo. Ob zajtrku, »kafetu« in ob obveznem šilcu domačega se oglasita ljudska pesem in harmonika. Ta kosce spremlja vse do senožeti. Ko vsa trava pade, se kosci zberejo na vrhu senožeti, nazdravijo in zapojejo, seveda tako glasno, da jih zaslišijo dekleta in žene v kuhinji, kjer se kuhajo domači štruklji. Kot radi rečemo, na takih srečanjih preteklost sreča prihodnost. In če ob dišečem štruklju, ravno takem, kot so jih kuhale naše babice, podoživimo okus preteklosti, ni vrag, da ne bodo za kuhalnico kmalu prijele tudi naše hčerke in ta okus prenesle naprej. Kajti tudi mali kosci, ki že veselo vihtijo otroške kose, dajejo upanje, da tradicija tod ne bo zamrla.

Peter Pavletič, fotografija: Radko Laharnar