Težko si je predstavljati, kako je družino Vršič iz Kraljevcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici razveselila krava Pika, ki jim je podarila trojčke, dve telički in telička. Ker berejo Kmečki glas, nanj so tudi naročeni, so nas poklicali, da v njem zabeležimo njihov »veliki« dogodek. Vse od poroke leta 1958 sta na 15 hektarjih svoje in petih najete zemlje gospodarila Alojz in Elizabeta, sedaj pa gospodari sin Ivan. Njihova glavna panoga kmetijstva je živinoreja, v hlevu stoji 23 govedi, pri čemer je 10 krav molznic. Hrano za živali v večini pridelajo sami. Njihov glavni dohodek je oddaja mleka in prireja živine. Na dan zberejo okoli 150 litrov mleka, ki ga vozijo v zbiralnico Mirana Rajšpa v bližnje Smolince. Moramo omeniti, da je lokacija njihove kmetije od vseh strani obdana z gozdovi. Tako so nekakšen otok sredi velikega gozda, skozi katerega do njihove domačije ter naprej do Smolincev pelje makadamska cesta. Kot nam je povedal gospodar, imajo »božji mir«. Miru pa nimajo rastline, saj jim pridelke uničuje divjad.

Kot smo že v naslovu in uvodu povedali, je bil naš namen obiska, da kaj zapišemo o trojčkih, ki so razveselili njihovo družino. O tem nam je »stari« gospodar Alojz povedal: »Niti malo si nismo predstavljali, da bi krava Pika, ki je pred tem skotila eno tele, tokrat skotila kar tri. Odkar gospodarimo na tej kmetiji, to pa je že 62 let, se ni zgodilo, da bi v hlevu zagledali svet trojčki. Ker sem živini velikokrat pomagal pri porodih, sem ob pregledu hitro ugotovil, da potrebujemo veterinarsko pomoč. Na pomoč smo poklicali veterinarja Mirana Lešnika. Veterinarju, ki nam je dal nasvete za njihovo nego, se zahvaljujemo, da imamo sedaj v hlevu tri zdrave krepke teličke. Vsak teliček je na dan deležen 10 litrov mleka. Kot vidite, stari so dobre tri tedne in so pravi korenjaki. So že tudi ″zafremani″, saj jih je kupila kmetija Petra Kukovca iz Okoslavcev.« Naj omenimo, da je njihova kmetija zelo stara. Pred njimi je na njej gospodarilo več generacij. Podedovala pa jo je Elizabeta, rojena Vajngerl, po domače pa so rekli pri Kšelovih. Zanimivo je, da je njen oče, ki je le kmetoval, ob tem kot priučen kovač opravljal kovaška dela. V spomin na njegovo »kovaštvo« še stoji na dvorišču njegovo nakovalo.

Ludvik Kramberger